Iz študija ZN je razvidno, da bi Evropa lahko storila več na področju recikliranja električnih  in elektronskih naprav, vse od mobitelov do hladilnikov.

Do leta 2012 bi lahko Evropa zbrala okoli 5,3 milijonov ton tovrstnega odpadnega materiala, če primerjamo številke iz leta 2002, ko se je zbralo 2,2 milijona ton odpadkov.

Potrošniki se ne zavedajo, da lahko staro opremo vrnejo, prav tako niso zadostno obveščeni o strupenem vplivu tovrstnih odpadnih materialov na okolje.

Raziskovalci so povedali, da bi 27 članic EU lahko povečalo zbiranje velikih naprav kot so pomivalni stroji, štedilniki, od trenutnih 40% do 75% v dolgoročnem smislu. Prav tako bi se lahko povečalo zbiranje manjših predmetov kot so MP3 playerji, sušilci za lase, televizije in mikrovalovke iz 25 na 60%.

Na prednostni listi stojijo stari hladilniki in zamrzovalniki, ki ob nastopu rjavenja puščajo ohlajevalna sredstva. To so močni toplogredni plini, ki lahko prav tako poškodujejo ozonski plašč. Poleg tega predstavlja rizični faktor tudi živo srebro. Leta 2006 je bilo v EU prodanih 660 milijonov varčnih žarnic, ki so skupaj vsebovale približno 4,3 ton strupenega živega srebra.

Iz študije je prav tako razvidno, da bi se naj povečali zbiralni in predelovalni stroški iz  0,76 milijard eurov v letu 2005, na 3 milijarde eurov leta 2020.

Valerija Hozjan
www.planetark.com/