Minulo leto so svet avtomobilizma zaznamovale visoke cene pogonskih goriv ter prizadevanja za zmanjšanje škodljivih izpušnih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, ki naj bi bil eden glavnih krivcev za globalno segrevanje.

Celo v Združenih državah Amerike, kjer se nikoli ni spodobilo spraševati o porabi goriva, so nekatere zvezne države sprejele predpise o najvišjih dovoljenih koncentracijah CO2, ki bodo narekovali prihodnji razvoj motorjev z notranjim izgorevanjem.

Tudi dizelskim motorjem se ne piše nič dobrega. Nekatera mesta v Nemčiji in Veliki Britaniji so že sprejela ukrepe za omejevanje vstopa vozil na dizelski pogon, če le-ta nimajo nameščenega filtra trdih delcev. Droben prah, ki nastaja kot stranski produkt delovanja dizelskega motorja, naj bi bil velik krivec za smog v velemestih, povrh vsega naj bi bil po mnenju nekaterih znanstvenikov celo kancerogen.

Zaskrbljenost nad možnimi posledicami globalnega segrevanja je v minulem letu presegla meje "modne muhe". Nobelova nagrada Alu Goru konec leta je bila le še pika na i ter jasno sporočilo industriji, da bo morala začeti resno zmanjševati škodljive stranske učinke svoje dejavnosti in proizvodov. Izdelovalci avtomobilov so na te zahteve odgovorili s hibridnimi tehnologijami.

Skoraj vsaka tovarna je predstavila vsaj prototip vozila na alternativni pogon, nekatere pa tudi že povsem delujoče avtomobile. Zdi se, da pri tem še vedno vodijo Japonci, zlasti Toyota in Honda. Prius, ki ima nekaj privržencev tudi pri nas, je lani dosegal dobre prodajne rezultate kljub opozorilom skeptikov, da naj bi bil avtomobil v resnici ekološka bomba, saj njegova poraba naj ne bi bila bistveno manjša od primerljivega običajnega avtomobila, hkrati pa so vanj vgrajeni okolju zelo nevarni akumulatorji za skladiščenje električne energije.

Slednji imajo življenjsko dobo le nekaj let, nato pa jih je potrebno zamenjati. Tudi izdelava takšnega avtomobila je zahtevnejša in energetsko bolj potratna, zato so opozorila skeptikov, da prius ni prav nič ekološki, morda celo upravičena. Več upanja za čistejše avtomobile naj bi prinašale gorivne celice, ki energijo proizvajajo iz vodika. A največja težava je prav slednji, ker je zelo nevaren, težavno pa je tudi njegovo pridobivanje.

Če bi ga pridobivali z elektrolizo, se zopet postavlja vprašanje ekološke sprejemljivosti, saj zanjo potrebujemo ogromne količine električne energije, katere proizvodnja je zaenkrat še vedno povezana z onesnaževanjem in posegi v okolje. Rešitev sicer ponuja gradnja večjega števila jedrskih elektrarn, a so te kljub svoji čistosti in varnejši tehnologiji obratovanja in shranjevanja radioaktivnih odpadkov enajst let po černobilski katastrofi za mnoge še vedno nesprejemljive.

Nobenega dvoma ni, da je bilo preteklo leto za avtomobilsko industrijo pomembno, kar se tiče zahtev vlad in civilne družbe po čistejših in energetsko manj potratnih avtomobilih. Tudi če bi se izkazalo, da sodobna ekološka gibanja slonijo na zgrešenih predpostavkah, bodo ljudje zaradi vse višjih cen goriva še vedno zahtevali vozila z nižjo porabo. Tehnoloških izzivov za proizvajalce avtomobilov tako ne bo zmanjkalo še nekaj časa.

Vir: dne.enaa.com/