Piše: Gaja V. v novi Hani www.revija-hana.com

Razveza zakona
Pisateljica Rita Nakashima Brock je napisala: »SPOSOBNOST, DA DELUJEŠ V LJUBEZNI IN Z NJO, DA SI NENASILEN, ŠIROKOSRČEN IN DA SPOŠTUJEŠ PRAVICE IN POTREBE DRUGIH, IZHAJA IZ TEGA, DA STA TI BILA V OTROŠTVU NAKLONJENA ŠIROKOSRČNA IN NEŽNA LJUBEZEN TER SPOŠTOVANJE.«

Razveza zakona je zelo huda čustvena obremenitev za vso družino, še posebej boleče to občutijo otroci. Starši se ob razvezi zakona premalo zavedajo posledic, ki jih to obdobje lahko pusti na otroku. Pogosto so tako obremenjeni s svojimi težavami in nesoglasji, da pozabijo na najranljivejša bitja – na svoje otroke. Otroci zaradi svoje negotovosti in strahu dogajanje med starši pozorno spremljajo, čeprav ga ne razumejo. So zmedeni, prestrašeni, prizadeti, žalostni. Sprejeti morajo vse, kar se dogaja okoli njih, in na to nimajo nobenega vpliva.

POGOVORITE SE Z OTROKOM
Ko se partnerja odločita za razvezo zakona, je pomembno, da o tem spregovorita tudi z otrokom. Strokovnjaki svetujejo, da se z otrokom pogovorita oba od staršev. Otroci so nežna in občutljiva bitja. Njihova osebnost je še v fazi razvoja, zato je pomembno, da jim to pojasnite pravočasno, jasno in z občutkom. Način pogovora prilagodite otrokovi starosti, zrelosti in zmožnosti razumevanja.

Seznanite ga, kako bo potekalo njegovo življenje v bodoče, da bosta še vedno skrbela zanj oba – mamica in očka. Odgovorite mu na vsa vprašanja, da bo pripravljen na spremembe v svojem življenju. Nekateri otroci ob ločitvi staršev doživljajo občutke krivde, ker vse dojemajo na osebni ravni, zato mu še posebej poudarite, da za ločitev staršev ni kriv on.

ODZIV OTROK NA RAZVEZO ZAKONA
Otroci se na ločitve različno odzivajo. Njihov odziv je odvisen od: pogojev družinskega življenja pred ločitvijo, spleta okoliščin, v kateri ločitev poteka, od starosti otroka, njegovih osebnih značilnosti in temperamenta.

Veliko otrok ima čustvene in vedenjske težave: strah, razdražljivost, jok, izgubljenost, žalost, osamitev …  Velikokrat pa se pojavijo tudi fizične težave: izguba apetita, glavobol, bolečine v trebuhu, slabost, motnje spanja …  Pogosto zaradi stresa popusti otrokova telesna odpornost in nemalokrat se pojavijo prehladi, vnetja ušes …  

Odziv otrok na ločitev je različen. Odvisen je od njegove starosti, zato so tudi znaki stresa različni po posameznih starostnih obdobjih. V tem stresnem času malčki potrebujejo nežnost, pozornost in veliko fizičnega stika, pri starejših otrocih pa je najpomembnejši pogovor. Težave, ki jih ima otrok ob ločitvi staršev, so večinoma začasne, če se z njimi ukvarjate in mu nudite vso podporo. Kadar pa trajajo dlje časa, je bolje, da se posvetujete s terapevtom ali z otroškim zdravnikom.

POMOČ OTROKU OB LOČITVI
Vsaka ločitev je za otroka boleča, saj ni človeka, ki bi bil uspešen v hkratni vlogi očeta in matere. V tem obdobju potrebuje otrok še več ljubezni, pozornosti, topline, podpore in časa, ki ga preživite z njim. Ob ločitvi sta partnerja čustveno prizadeta, zato je pomembno, da ustrezno pomagata sebi, da bosta lahko pomagala tudi svojemu otroku. Nesoglasja ne rešujte pred njim in ga ne postavljajte v vlogo razsodnika.

Pogosto se eden od partnerjev odloči, da bo za vedno živel nekje drugje. Ob odhodu enega od staršev je žalovanje za otroka normalen proces in potrebuje nekaj časa, da se prilagodi na nov način življenja. Bodite potrpežljivi in dovolite mu, da jezo in žalost izrazi na svoj način.

Vzemite si vedno čas za pogovor in odgovore na morebitna vprašanja, ki se otroku porajajo ob ločitvi. Govorite lepo o njegovem očetu / mami (ne glede na to, kaj si mislite o njem / njej). Ne pozabite, da ima rad oba od staršev in ima pravico, da misli o svojih starših le najboljše.

Spodbujajte otroka, da spregovori o svojih čustvih, da jih izrazi z dejavnostmi, kot so: risanje, ples, igra. Otroka pozorno poslušajte (in naj bo tudi slišan), kadar govori, in ga ne prekinjajte. Skupaj z otrokom berite knjige o ločitvi. Dovolite mu, da spregovori o tem, da pogreša svojo mamo / očeta, o svoji jezi, strahu, žalosti …

Ohranjajte normalno vsakodnevno življenje in navade (čas kosila, spanja), ker s tem pri otroku krepite občutek varnosti in zanesljivosti.
Babice in dedki predstavljajo otrokom prijazen, topel, varen svet in so izjemno pomembni v tem stresnem obdobju za njih, zato jim dovolite, da so z njimi, če želijo.

Ne omejujte stikov z očetom / mamo, s starimi starši in z ostalimi sorodniki. Ostanite dostojni starši in ne rušite otrokovega malega sveta s svojimi nesoglasji več, kot je to potrebno.

Z razvezo zakonske zveze dva prenehata biti zakonca, a še vedno ostajate starši – in otrok ob ločitvi starše še najbolj potrebuje. Potrebuje, da mu poveste, da ga imate še vedno enako radi, da je še vedno najpomembnejši v vajinem življenju, da mu povrnete izgubljeni občutek varnosti, ga objamete in mu poveste, da bo vse še dobro. Pomagajte mu, da bo ponovno verjel, da ste ZANJ še vedno najboljši starši na svetu …

Gaja V.