Obstajajo številne meje, med narodi in državami in delitve na verske, politične, filozofske, nacionalne in mnoge druge, ki si jih je, vse po vrsti, izmislil človek.

Razdeljeni smo znotraj sebe in zato, smo tudi razdelili ta svet.
Posledično, smo inteligentni le delno in ne celostno.

Odgovoren za vse to je naš razum, ki sicer zna narediti računalnik, zgraditi ceste, neverjetne zgradbe, ter vsemogoče druge, tehnološke »čudeže« in je dosegel veliko tega v medicini, znanosti…, a na področju tistih primarnih, človeških vrednot in potrebi po pravem miru, radosti in sreči, je povsem odpovedal.

Vprašati sebe, zakaj je tako, ali je to vse kar človek premore, kje so vzroki za tako delovanje razuma, je nujno in inteligentno.

Kadar se človek resno loti tovrstnih vprašanj, naleti na vsemogoče probleme.
Kaj kmalu lahko ugotovi, da je tudi tako imenovana duhovnost, brez pravih odgovorov na ta vprašanja, da sicer obstajajo številna verstva in religije, ki sicer vse po vrsti govorijo o Bogu, ljubezni in miru, a so dejanja le teh, povsem kontradiktorna, tem naukom.

Tudi oni so med seboj razdeljeni in kot takšni, so le še bolj pripomogli, k razdeljenosti v svetu.
Problemi pravega miru, radosti, prave svobode in ljubezni, tako ostajajo.

Komu naj človek potem prisluhne, kje naj išče odgovore, na ta najbolj temeljna človeška vprašanja?

Prvo kar bi se človek moral naučiti je, da pristopi k vsemu temu, na pravi način.
Ker je on ta dejavnik delitve, bi moral izhajati iz samega sebe in spoznati vzroke, za takšno stanje v sebi, ne pa spreminjati sveta.

Radoveden človek, oborožen z zdravim dvomom in raziskovalnim pristopom, ki bo vso svojo pozornost in energijo usmeril v ta vprašanja, bo lahko spoznal:

- da v zemljo brez meja, ne vodi nobena pot,
- da jaz k njej ne morem in da je vse kar lahko naredim, da spoznam sebe in lastne omejitve,
- da ne iščem, saj je iskanje povezano s predstavami,
- da je ta zemlja tukaj, a je zaradi svoje omejenosti in zaslepljenosti, nisem bil sposoben videti,

V spoznavanju sebe, takega kot v resnici sem in ne takega kot bi si želel biti, direktno in brez posrednikov, torej ležijo vsi odgovori, na vsa ta vprašanja.

Naučiti se misliti s svojo glavo in spoznavati sam, je ključ pravega pristopa.
To ne pomeni, da človek mora biti slep in gluh za besede drugih, a pogubno jim je slepo slediti.
Spoznanja drugih, ki jih prebiramo, za nas nimajo nobene prave veljave, v kolikor sami ne spoznamo in tega bi se morali zavedati.

Skladiščenje v spomin lepih besed, napotkov, razlag in opisov, le trenutno in navidezno, zapolnijo našo praznino, trajne vrednosti pa nimajo.

Zemlja brez meja, je širni, brezmejni prostor katerega ni mogoče izmeriti z nobenim metrom ali merilno napravo.
Ta zemlja je življenjska energija in brezmejni prostor, v kateri se vsi izrazi tega istega življenja svobodno gibljejo, saj v resnici ni nobenih meja.

Te meje obstajajo, le v glavah nas, ljudi.

Za vse to, je odgovorno stalno fragmentarno delovanje našega razuma, ki brez tega, ne zna delovati. To je sam princip njegovega delovanja in obstoja.

Ker sedaj žal, delujemo le parcialno inteligentno, so posledice porazne.

Spoznati vse to, pomeni opustiti tako parcialno delovanje in živeti svobodno kot ptica, pomeni doživljati vso polnost življenja kot celote in delovati celostno inteligentno, saj ne obstaja nobena ločenost, na tebe in mene, na mene in svet.

Vso srečo vsem raziskovalcem.
Zemlja brez meja, je naš pravi dom.

Mirko-PA