Razum je v celotnem razvoju človeka in človeštva imel in ima poglavitno vlogo.
Razum je zaslužen za neverjeten tehnološko tehnični, ter za razvoj vseh vej znanosti, medicine,…
Brez razuma ne bi bili to kar smo.

Kaj je sploh razum? Je to nekaj materialnega, duhovnega ali je mešanica obojega?

Razum zmeraj deluje v polju dvojnosti in omejenosti.
Da bi nekaj proučeval mora razum zmeraj iztrgati košček iz celote, da bi ga izmeril, stehtal, primerjal, definiral…
Torej zunaj tega polja, razuma takega kot ga poznamo ni.
Vloga razuma je torej omejena in kot taka je nujno povsem materialistična.

Kaj pa je duhovnost?
Je duhovnost ujeta v polje dvojnosti in omejenosti, ali je to povsem nekaj drugega?
Nekaj kar je znotraj meja ne more biti duhovno, je pač materialistično.
Torej je duhovnost nekaj kar nima fiksnih meja in je posledično nekaj neomejenega, ne materialističnega.

V kakšni povezavi sta potem razum in duhovno?
Kakšna je torej vloga razuma v duhovnosti in obratno?
Se to omejeno - materialistično in neomejeno - duhovno izključuje, ali se na dopolnjuje?

Kam sodi ateist in kam vernik?
Je ateist produkt materialnega razuma, vernik pa produkt duhovnega, tega kar je zunaj polja razuma?
Kako to, da med njima ni miru in razumevanja?
Kako to, da celo med dvema pripadnikoma različne vere ni pravega miru, temveč prej obratno?

Nekaj kar je resnično duhovnega, ne bi smelo biti v nasprotju z ničemer, saj je neomejeno in ni razdvojeno.
Razum pa to vsekakor je.
Kje je torej rešitev uganke odnosa med materialnim in nematerialnim, razumom in duhovnim?

Konec 1. dela.

Mirko