Koncesije so bile na včerajšnji razpravi o predlogu resolucije o načrtu zdravstvenega varstva znova med najbolj izpostavljenimi temami.

Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič in državni sekretar na ministrstvo za zdravje Darko Žiberna sta zatrdila, da jim gre predvsem za urejanje tega področja, Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja pa je ugotavljal, da bodo zdravstveni domovi potrebovali nadgradnjo sedanje vsebine, kamor bi lahko sodili promocijski programi v preventivi in delo s posameznimi skupinami prebivalcev.

Predstavnike gibanja za ohranitev javnega zdravstva nasprotno skrbi, da resolucija jasno nakazuje večjo komercializacijo zdravstva, pri čemer je Nevenka Lekše izpostavila novo uvajanje in krepitev sedanjih zasebnih zdravstvenih zavarovanj.

Po njenih besedah bo šlo zaradi tega v zdravstveni sistem manj denarja, saj ga bo več "pojedlo" zavarovalništvo za lastno delovanje. Po mnenju Lekšetove je v resoluciji premalo poudarjena preventiva, zavzela pa se je tudi, da bi za zdravstvo namenili večji delež BDP.

Predsednica odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Sabina Markoli je ugotavljala, da slovenski zdravstveni sistem še vedno deluje predvsem zaradi podcenjenosti izvajalcev, torej zdravnikov in zobozdravnikov. Po njenem pa ni pomembno, ali so ti zaposleni v javnih zavodih ali pa so koncesionarji, saj "ni zdravstveni dom pozdravil še nobenega bolnika".

Predsednik zdravniške zbornice Slovenije Vladislav Pegan je opozoril na "anomalije", ko zobozdravnike in oftamologe najemajo podjetja, ki nimajo z medicino nikakršne zveze. Koncesije bi smeli po njegovem mnenju dobiti le zdravniki in zobozdravniki, glede resolucije o načrtu zdravstvenega varstva pa je poudaril, da dokumenta ni smiselno v celoti odklanjati, saj ga tako še dolgo ne bodo imeli.

Tudi podpredsednik Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Peter Požun je dejal, da so resolucijo sprejeli kot izziv, da pa bi morali biti cilji v njej nekoliko bolj dodelani. Pri tem je Požun izpostavil paliativno oskrbo, ki je v Sloveniji zelo šibka, težave pa so tudi v prostorskem in kadrovskem pomanjkanju, ki onemogoča primeren prehod bolnikov iz akutne v neakutno nego.

Vir: dnevnik.si