Resnično zrenje v sebe, ni povzdigovanje svojih lastnih dejanj in dosežkov, ker to rado odpelje človeka k precenjevanju samega sebe, ampak miren od boga dan pogled, ki ti omogoči spoznati samega sebe.

Preveč razmišljati o svojih vrednotah, pomeni se na njih navezati, in jih izgubiti.
Premalo razmišljati o svojih vrednotah, pomeni jih zatajiti, torej od njih prav malo imeti.

Torej človek, mora pri tem biti, popolnoma, iz temelja pa do neba, pošten.
Človek, če že k temu stremi, to blagodejno zdravilno pomaga.

In, če tak ostane, tudi, če je njegovo stanje še tako hudo in bolano, je rešen.