Skozi generacije so prihajali raziskovalci in znanstveniki, ki so raziskovali, preizkušali in konstruirali, kar se zdaj zdi v širokem spektru uporabno: manipulacije dednega materiala na ljudeh, živalih in rastlinah in presaditev dednega dela, torej delcev genov.

Mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo s človeškimi dednimi zasnovami, pravijo, da so te zelo slabe, da jih je treba izboljšati. Izjava je pravilna. Genski material je degeneriran zato, ker je veliko ljudi tako grešilo, da so ljudje, povedano s človeškimi besedami, slabi – in s tem tudi njihovi genski zidaki. Toda ali je genska manipulacija res rešitev?

Če se bo uveljavila znanstvena predstava, da se svet lahko spremeni s pomočjo genske manipulacije z izboljšavo genskega materiala človeka, živali, rastline, potem bo posledica ta, da se bodo sčasoma pojavile čisto druge vrste ljudi, živali in rastlin. Kraljestva narave, v katera spada tudi človeštvo, vsako človeško telo, imajo naravi primeren red – razen, če niso manipulirana...

Kdor moti ta naravni red za materijo in za vsakega posameznega človeka, posega v dogajanje stvarjenja in bo pomagač demonov. Genska tehnika je namreč zadnji adut demonov, da bi Boga prisilili na kolena. Ker so demoni proti Božjemu zakonu, proti Njegovemu redu, je njihovo hotenje, da ustvarijo nered v vsem svetu in v vsakem človeku. Zato je svojim pomagačem naročil naj »izboljšajo« materialno stvarstvo, ki se je zgradilo po obstoječem kozmičnem načrtu reda, kar pomeni, da se ustvari po njegovem načrtu.

Demon svoje resnične namere na izdaja tem, ki naj izpeljejo, kar je načrtoval. Svojim pomagačem, svojim podložnikom je na prvi pogled naročil, naj izboljšajo to, kar je v stoletjih storilo naravi celotno človeštvo, vključno z naravoslovjem. To se zdi mnogim utemeljeno in razumno, menijo da je naloga dobra in zaslužna – ker je vest mnogih otopela zaradi neudejanjenja Božjih zakonov in prevlade razuma.

Načrt pri genski tehniki: krmarjen človek, ki samega sebe ne pozna več
Z gensko manipulacijo človeku ne bodo vsajeni le tuji programi, temveč bo v njem sčasoma izključena raven občutkov.  Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Če se spremeni sestava DNK oz. geni, se spremeni tudi proizvodnja beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno.

Duševno življenje se spremeni, saj lahko pride tudi do blokade čustvenega življenja. Pri tem se spremeni človekovo ravnanje. Posledica je, da je z njim mogoče manipulirati in krmariti. Ker je to tako bistveno, naj daljnosežno posledico za ljudi pojasnimo: Če človek ne pride več do ravni občutkov, potem tudi ne more več spoznati svojih ustvarjenih vzrokov in jih zato tudi ne več očistiti, da bi prišel spet do svoje duhovne dediščine.

Duša in človek zaradi manjkajočega koraka očiščevanja dolgo ne moreta več najti k Božji zavesti, od koder je nekoč prišlo čisto bitje. Delo manipulacije je, da konstruira človeka, ki je vodljiv, ki ne pozna več svobodne volje in je zato tudi nima več, ker je krmarjen in nima več dostopa do svojega sveta občutkov.

Če je svet občutkov izključen, potem se človeka lahko vodi prek telepatije. Ta krmarjenja izhajajo od nasprotnika Boga – kajti on je vsadil v človeka tuje programe, na katere zdaj vpliva in drži človeka tako, kot ima v mislih, da bi ustvaril satansko Zemljo in satansko nebo.

Ta demonski načrt se lahko uresniči samo, če demoni in njihovi pomagači vplivajo na človeške dedne zasnove in človeka lahko uporabijo tako rekoč kot sestavljanko, v katero vstavijo najrazličnejše programe – programe manipuliranih živali, rastlin in ljudi. Tako se lahko iz dobrega človeka naredi zlobnega, iz plemenitega neplemenitega, iz normalnega nenormalnega človeka, ki recimo skruni, ropa in uničuje kraljestva narave, da bi ustvaril manipulirano življenje,  in ki je proti vsem ljudem.

To je potem robot, ki prejema od demonov eno spodbudo za drugo in po tem ravna.  Ker je raven občutkov v človeku blokirana tako daleč, da energijski tok Božjega duha lahko le še minimalno teče v dušo in telo, pomeni to, da mora duša eone dolgo poravnavati dolgove, dokler spet ne pride do svoje dediščine, do svojega pravega življenja.

Prikriti motiv znanosti za umetno podaljševanje življenja
Znanstveniki menijo, da se lahko zemeljsko bivanje podaljša z uporabo genske tehnike na človeških dednih zasnovah. To pomeni, da posežejo v obdobje smrti, ki smo si ga s programom našega življenja sami določili, da bi z manipulacijo podaljšali svoje življenje.

Če bi rad umrl, ne more preminiti, ker mu je znanost določila dolgo življenje – morda življenje v žalosti, revščini in hiranju. Kaj pomeni za dušo, če mora recimo ostati v telesu 130 ali 150 let in kar naprej greši ter ne more očistiti vzrokov? Obračun kaže: samo obremenjenost. Z gensko manipulacijo je v veliki meri ali popolnoma blokirana raven občutkov.

Človek je nesposoben, da bi spoznal svoje grehe, zato jih tudi ne more več obžalovati in očistiti. Greši kar naprej, ker vest skoraj miruje – dokler ne pride nekega dne, po 130 ali 150 letih ura njegove smrti, takrat, ko sme, po znanstvenih vidikih ustrezno manipulaciji umreti.

Ljudje sprejemajo z mesno hrano velike količine genskih delcev
Domena genske tehnologije je tudi povečana proizvodnja mesa. Velika potreba po mesu se pravzaprav pokriva samo še tako, da se umetno zaplodi vedno več živali. Z gensko manipulacijo ali genetično proizvedenimi zdravili dosežejo dvojno težo mesa z manj maščobe koti pri naravno doraščajočih živalih.

S posebnimi genskimi zidaki se spremeni tudi kakovost mesa, tako da ljudje sprejemajo z mesno hrano velike količine genskih delcev. Če se genski delec usidra v človekovo telesno celico, potem postane ta živalski genski program človeški program. To pomeni, da človek s sprejemanjem programov mučenih živali ustrezno spremeni svojo naravo.

V poznejšem času bi lahko bila posledica tega ta, da bi bil človek vedno bolj podoben živali ali da bi kazal značilnosti neke vrste mešanega proizvoda med živaljo in človekom. Kdo daje ljudem pravico manipulirati z dednimi zasnovami živali? Kdo jim daje pravico oskruniti in spremeniti naravo? Pravico si lasti samo ta, ki se postavlja nad Boga. Vir: knjiga Njegovo oko

Vsak od nas se bo moral prej ali slej vprašati: po kateri poti hočem stopati? Po poti, ki nam jo je pokazal Jezus iz Nazareta, ali po poti, ki nam jo daje znanost? Ali bomo ubrali pot, ki nam jo kažejo politiki? Ali pot cerkvenih institucij? Doslej so vse poti, ki so jih pokazali ljudje, vodile v slepo ulico – razen hoje za Nazarečanom.

Damjan Likar