GZS v Ljubljani so predstavljeni rezultati tretjega vala Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2011. Letošnja raziskava vključuje primerjavo podatkov z lanskoletnimi, kar razkriva na katerih področjih so slovenska gospodinjstva bolj in na katerih manj učinkovita pri ravnanju z energijo. 

1021 gospodinjstev po vsej Sloveniji je sodelovalo pri terenskem anketiranju, ki je potekalo od aprila do junija in s tem omogočilo vpogled v ravnanje z energijo, ki obsega energetsko učinkovitost stavb, ogrevanje in hlajenje, rabo električne energije in prevoz. Kontinuiteta  raziskave REUS je omogočila prikazovanje trendov glede na stopnjo učinkovitosti v lanskem letu in glede vplivov na okolje. Zaznane spremembe pa je potrebno ustrezno interpretirati, saj nanje vpliva več različnih dejavnikov kot so informiranost in okoljska osveščenost, ki pogojuje obnašanje, finančne zmožnosti, cene naprav in energentov, subvencije in zakonodaja.

Raziskava REUS se izvaja na pobudo in pod vodstvom  agencije Informa Echo. Izvedba letošnjega vala je rezultat sodelovanja interdisciplinarnega tima vrhunskih strokovnjakov s področja komuniciranja, energetike, gradbeništva in raziskovanja. Sodelovali so Arhea, Center za energetsko učinkovitost pri Inštitutu »Jožef Stefan«, Gradbeni inštitut ZRMK, Statistični urad RS in Valicon. 
Udeležene je pozdravil Marjan Eberlinc, predsednik Energetske zbornice Slovenije, ki je bila pokrovitelj predstavitve rezultatov raziskave REUS 2010. Uvodni govor pa je imel Mag. Janez Kopač, generalni direktor Direktorata za energijo, Ministrstvo za gospodarstvo.

Rezultate tretjega vala raziskave REUS 2011 je predstavil Rajko Dolinšek, direktor agencije Informa Echo. Sledila je okrogla miza na temo »Pomen neodvisnega merjenja učinkovitosti rabe energije«, ki jo je vodil Prof. dr. Peter Novak, na kateri  so sodelovali:

Dr. Darja Piciga, Služba Vlade RS za podnebne spremembe
Mag. Djordje Žebeljan, Holding Slovenske elektrarne
Mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za gospodarstvo
Dr. Robert Jerončič, Ministrstvo za promet
Saša Galonja, Ministrstvo za okolje in prostor
Mag. Vesna Črnilogar, Eko sklad 2/3

Sodelovalo pa je tudi nekaj članov strokovnega sveta REUS:
Dr. Marjana Zavrl Šijanec, Gradbeni inštitut ZRMK,
Mag. Stane Merše, Center za energetsko učinkovitost IJS,  
Mojca Suvorov, Statistični urad RS,     

pobudnik in nosilec raziskave REUS:
Rajko Dolinšek, Informa Echo, in izvajalec anketiranja na terenu in pripravljavec poročila:
Andraž Zorko, Valicon.

Oglejmo si nekaj rezultatov iz raziskave REUS predvsem s področja ravnanja z energijo:

– Glavni namen učinkovite rabe energije ostaja znižanje stroškov, saj je to prvi odgovor pri 57% vprašanih (lani  69%). Opažamo pa porast anketirancev, ki želijo bodisi stroške bodisi količinsko porabo ohraniti na istem nivoju ob uporabi večjega števila naprav.

– Večina gospodinjstev ne razmišlja o menjavi ali dopolnitvi ogrevanja, 4% jih razmišlja o dopolnitvi načina ogrevanja, 8% pa o menjavi, kar je višji odstotek kot lani.

– V večstanovanjskih stavbah glede na pavšal po ogrevani površini stroške deli 48% gospodinjstev, po dejanski porabi toplote pa stroške obračunava 42% sodelujočih živečih v večstanovanjskih stavbah.

– Skoraj dve tretjini vprašanih pravi, da kadar je  v stanovanju pretoplo, raje zmanjšajo gretje, kot da bi odprli okno. Pri prejšnjem merjenju je bil ta delež višji (73%). 

– Skoraj polovica s klimatsko napravo vzdržuje notranjo temperaturo med 22 in 25 stopinjami, tretjina pa med 20 in 22 stopinjami. V primerjavi s prejšnjim merjenjem nekoliko višji delež gospodinjstev vzdržuje nižjo notranjo temperaturo, predvsem anketiranci, ki živijo v enodružinskih hišah. 

–  Čeprav je uporaba obnovljivih virov energije še vedno relativno nizka (8%), se je v primerjavi s preteklim letom podvojila. V prihodnjih 12 mesecih jo ima namen začeti uporabljati približno 3% anketirancev. 

– Večina gospodinjstev pripravi sedem kuhanih obrokov na teden (44%), petina pa šest ali manj. V primerjavi z lanskim letom se število pripravljenih kuhanih obrokov na teden zmanjšuje. Največ gospodinjstev porabi za kuhanje obroka eno uro.

– Večina vprašanih hladilne naprave nima naravnane na maksimalno stopnjo. 

– Pri pranju in sušenju se večina odloča za uporabo naprav v  času cenejše tarife (med 50 in 60%, razen pri pomivalnem stroju, kjer je takih 41%).  3/3

– Večina gospodinjstev (67%) ne pere perila na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje. V primerjavi s preteklim merjenjem opažamo višji delež takšnih, ki perilo perejo na maksimalni temperaturi. 

– Slaba polovica električne naprave na splošno izklopi iz stanja pripravljenosti, ko jih ne uporablja. Četrtina ima pogosto vklopljene aparate kot so televizija in računalnik, četudi jih ne gleda oziroma uporablja. 

– Skoraj polovica gospodinjstev (47%) na letnem nivoju prevozi od vključno pet do petnajst tisoč km, število prevoženih km na leto pa se je v primerjavi z 2010 nekoliko povečalo.

Več informacij o raziskavi REUS najdete na spletni povezavi www.pozitivnaenergija.si/reus

Rajko Dolinšek
Informa Echo

Dodatne informacije o raziskavi REUS najdete na povezavi:
http://www.pozitivnaenergija.si/reus