| Andrej Kosec: Prihodnost slovenske lesne industrije je v promociji lesa in sodelovanju.
 Lesna industrija predstavlja velike možnosti za sonaraven razvoj Slovenije in razcvet podeželja. Najprimernejša oblika za oživljanje lesne industrije so centri predelave lesa na gozdnatih območjih, kjer ob pridobivanju lesa iz gozdov hkrati poteka proizvodnja lesnih izdelkov in objektov. Na Štefanji Gori je podjetje DAMAHAUS d.o.o. ustanovilo obrat, ki se iz okoliških gozdov oskrbuje z lesom in ga tam predela v gradbene elemente za gradnjo lesenih hiš.
Udeleženci predstavitve so spoznali delovanje podjetja, si ogledali center predelave lesa in dva primera končnih izdelkov – lesenih skeletnih hiš. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju z Slovensko gozdno – lesno tehnološko platformo in Damahaus d.o.o.
DAMAHAUS, ki je družinsko podjetje s tradicijo (prvo hišo so stari starši današnjih lastnikov postavili leta 1926) s svojim programom oživlja skeletno leseno gradnjo na Slovenskem. Za načrtovanje skeletnih konstrukcij z lesenimi vezmi uporabljajo 3D računalniški program, razrez konstrukcij izvajajo z najsodobnejšo robotsko tehnologijo. Gradnja lesenih skeletnih hiš v primerjavi z drugimi načini gradnje ne obremenjuje okolja, kot so poudarili v podjetju, pa je tudi zelo hitra – od prihoda na gradbišče pa do zaključka gradnje v povprečju minejo le trije meseci.
Pri gradnji lesenih hiš podjetje uporablja okoliški les, ki ga z malo energije predela v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, ki v desetletjih uporabe ohranjajo CO2. Izpusti CO2 pa se znižajo tudi na račun zmanjšanega transporta surovin in delovne sile. V podjetju so namreč zaposleni izključno okoliški prebivalci, s čimer so ustvarjena lokalna delovna mesta. To odločilno prispeva k razvoju in poselitvi hribovitega podeželja, kar je še zlasti pomembno z demografskega vidika. Kot je ob predstavitvi poudaril direktor Andrej Kosec, se močno zavedajo družbene in lokalne odgovornosti, povezani so z domačim krajem in pri njegovem razvoju tudi aktivno sodelujejo.
Sicer pa je Kosec še izpostavil, da si v podjetju želijo razcveta podobnih centrov predelave lesa tudi v drugih območjih Slovenije, zato so svoje znanje in izkušnje vedno pripravljeni deliti z drugimi. Po njihovem mnenju je namreč prihodnost slovenske lesne industrije samo v sodelovanju - izobraževalnih ustanov in proizvajalcev ter proizvajalcev samih, v aktivni promociji lesa in v razvoju izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Več o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse na www.slovenija-co2.si, kontakt za medije Karmen Kogoj Ogris, 01 439 71 00, karmen@umanotera.org
Center predelave lesa DAMAHAUS
Lesna industrija predstavlja velike možnosti za sonaraven razvoj Slovenije in razcvet podeželja. Najprimernejša oblika za oživljanje lesne industrije so centri predelave lesa, kjer ob pridobivanju lesa iz gozdov hkrati poteka proizvodnja lesnih izdelkov in objektov. Ostanki predelave lesa se na koncu smiselno uporabijo za proizvodnjo lesnih kompozitov ali energije. S predelavo lesa ne onesnažujemo zraka, zemlje, voda in podtalnice, lesna industrija torej sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije, izraženo v Strategiji razvoja slovenskega turizma, ki temelji na trajnostnem razvoju.
V Sloveniji takšen center že obstaja. Podjetje DAMAHAUS d.o.o. ima na gozdnatem področju Gorenjske na Štefanji Gori center predelave lesa, kjer se iz okoliških gozdov oskrbuje z lesom in ga tam predela v gradbene elemente za gradnjo lesenih objektov – skeletnih hiš. Samo ime DAMAHAUS izhaja iz začetnic ustanoviteljev, razlog za končnico »haus« pa je v tem, da se podjetje pojavlja tudi na nemško govorečih trgih, kjer je lesene skeletne gradnje veliko več kot v Sloveniji.
DAMAHAUS s svojim programom in sodobno tehnologijo oživlja skeletno leseno gradnjo na Slovenskem. Njihovi izdelki so izključno rezultat slovenskega znanja. Za načrtovanje lesenih skeletnih konstrukcij uporabljajo 3D računalniški program, ki omogoča investitorjem in arhitektom svobodo pri oblikovanju objektov. Razrez konstrukcij izvajajo z robotsko linijo, ki naredi preizkušene lesne vezi natančno in hitro.
V centru predelave lesa na Štefanji Gori so zaposleni okoliški prebivalci, s čimer so ustvarjena lokalna delovna mesta. To odločilno prispeva k razvoju in poselitvi hribovitega podeželja, kar je še zlasti pomembno z demografskega vidika.
Pri gradnji lesenih hiš podjetje uporablja surovino (les) iz okolja, kjer ta nastaja, z energijo iz ostankov predelave lesa pa omogoča energetsko samozadostno proizvodnjo. Tako se les z malo energije predela v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, ki v desetletjih uporabe ohranjajo CO2. Izpusti CO2 pa se znižajo tudi na račun zmanjšanega transporta surovin in delovne sile. Predelava in uporaba lesa imata tako večkraten (sinergističen) učinek na znižanje izpustov CO2.
Spletna stran
www.dama-haus.si
Dodatni viri
- Slovenska gozdno-lesna tehnološka platforma, www.sgltp.net
- (ang) Evropska gozdno-lesna tehnološka platforma, www.forestplatform.org
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, www.kgzs.si/gv/gozd
- Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za lesarstvo, http://les.bf.uni-lj.si/domov/
- Prireditev Čar lesa, www.carlesa.si
- (nem) Center predelave lesa HIZ Zeltweg, www.hiz.at
- (nem), Štajerska lesna mreža, www.holzcluster-steiermark.at
- (nem) Avstrijska gozdno lesna zbornica ProHolz, www.proholz.at
- (nem) Projekt za spodbujanje raba lesa Stolz auf Holz, www.heiferthaus.at/stolz-auf-holz
|
NE ZAMUDITE
