O tem, da uživanje pšenice ni zdravo, se v zadnjem času vse več govori. Pa je to res? Še pred nekaj leti je bila dieta brez pšenice rezervirana za redke ljudi s celiakijo - tiste, katerih organizem ne prenese glutena. Danes proizvodnja brezglutenskih izdelkov naravnost cveti, saj nas študije nas druga za drugo prepričujejo, da uživanje pšenice škodi.

Pšenica, ki jo množično pridelujejo danes, se v marsičem razlikuje od tiste pred stoletji. Nekoč je imela daljša stebla, tudi njeno klasje in semena so bila precej bolj podolgovata. Dandanes je zaradi križanja klasje manjše, pa zato debelejše. A ceno tega, da pšenica nekajkrat bolj obrodi ter da je odpornejša proti vremenskim vplivom in pesticidom, moramo drago plačevati. Vse več ljudi je namreč na pšenico občutljivih, lahko jo sicer prebavijo, a se počutijo bolje ob hrani brez glutena.

Kje najdemo gluten? Gluten je v popolnoma vseh izdelkih iz pšenice, najdemo pa ga tudi v predelanih izdelkih kot so prelivi za solate, kečap, instantnih juhe in še kje. Ravno zato, ker ga dodajajo tako rekoč povsod, so strokovnjaki prepričani, da občutljivost nanj z leti narašča. Nekoč smo ga zaužili le s kruhom, danes ga na vsakem koraku, zato se ga naše telo prenasiti.

Ali se redimo na račun pšenice? Morda. Za dejstvo, da v povprečju zaužijemo 400 kalorij več kot generacija pred nami, je med drugim, kakor navajajo raziskave, odgovorna beljakovina gliadin, ki jo najdemo v novi, hibridni pšenici v povsem drugačni obliki kot nekoč. Beljakovino so množično proučevali že zdravniki, ki se ukvarjajo s celiakijo, in brez izjeme so vsi potrdili, da je novo nastala oblika beljakovine vzrok, da je bolnikov s celiakijo kar štirikrat več kot leta 1950. Za gliadin je značilno še, da aktivira opiatne receptorje v možganih, ki spodbujajo občutek lakote.

Res je, da pšenica slabo vpliva na raven krvnega sladkorja. Pravzaprav ga dvigne celo bolj kot navaden, kristalni sladkor, zato znanstveniki domnevajo, da se je z leti moralo nekaj v pšenici povsem spremeniti, da je njena razgradnja ogljikovih hidratov tako pogubna za telo. Sprememba nosi ime amilopektin-A, škrob iz pšenice, ki se ob presnovi pri priči spremeni v glukozo.

Je nekakšna vrsta super ogljikovega hidrata, kajti tudi telesna teža lahko zaradi njega naraste v višave. Zato mnogi od nas po zaužitju kosa kruha postanejo zaspani, brezvoljni in po kakšnih dveh urah še bolj lačni, kot so bili prej. Zaradi stalnega nihanja krvnega sladkorja postanemo sčasoma imuni za hormon inzulin, ki dovaja energijo celicam, to pa povzroča predvsem trebušno debelost, ki ogroža naše srce in ožilje.

Vsi, ki vas mika, da bi poskusili živeti brez glutena, morate nujno potrebna hranila dobiti z uživanjem fižola in kvinoje. Paleolitska dieta, ki je po svetu zaslovela pred dvema letoma in ki ravno tako odsvetuje uživanje pšenice, temelji na dejstvu, da so se naši geni v stoletjih bore malo spremenili, vzorci prehranjevanja pa tako zelo, da smo, med drugim, zabredli v eno najnevarnejših bolezni sodobnega časa, debelost.

Paleolitska dieta priporoča namesto polnozrnatih izdelkov sadje in zelenjavo. Slednja sproščata sladkor v kri počasneje, posledično pa tudi raven inzulina, ki v prevelikih količinah skladišči maščobne blazinice, ne niha. Sadje in zelenjava imata tudi do osemkrat več vlaknin kot drugi ogljikovi hidrati, kar z drugimi besedami pomeni, da potrebuje hrana kar osemkrat več časa, da se iz želodca premakne v črevesje. Občutek sitosti je podaljšan, presnova pa še naprej pridno, hitro melje.

Vir: druzina.enaa.com