NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 18-okt
  • Karierni sejem MojeDelo.com

  • petek 19-okt
  • Srečanje z Bracom v Opatiji
  • Vabilo na koncerte DAR SRCA v mesecu oktobru

  • sobota 20-okt
  • Ljubitelji čokolade pozor! Prihaja čokoladni zmaj!
  • Srečanje z Bracom v Opatiji

  • nedelja 21-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 22-okt
  • Dr. Irena Avsenik Nabergoj: Od Erotike do Lepe Vide

  • torek 23-okt
  • Ustvarjalnica sreče

  • sreda 24-okt
  • Cankarjeve črtice

  • četrtek 25-okt
  • Romanje v Medjugorje z Ratkom Šimetinom

  • petek 26-okt
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 27-okt
  • Stolpova pripovedovalnica

  • nedelja 28-okt
  • 21. Pohod po sledeh soške fronte 2018

  • ponedeljek 29-okt
  • Modro brati in kramljati

  • torek 30-okt
  • Igralne urice

  • sreda 31-okt
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • četrtek 01-nov
  • Modro brati in kramljati

  • petek 02-nov
  • Dobrodelni koncert Za nov gasilski dom NA POMOČ

  • sobota 03-nov
  • Pulz Petka

  • nedelja 04-nov
  • Nogometna tekma: U13: Komen Jadran Železničar

  • ponedeljek 05-nov
  • Modro brati in kramljati

  • torek 06-nov
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Štampiljke

  • sreda 07-nov
  • Plečnik in sveto, prvo vodstvo

  • četrtek 08-nov
  • Modrosti in skrivnosti za ohranjanje mladosti

  • petek 09-nov
  • Dolenjsko martinovanje

  • sobota 10-nov
  • Tekmovanje v hitrostnem reševanju Rubikove kocke

  • nedelja 11-nov
  • Peter Klepec

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Prostovoljstvo na Danskem   
    sobota, 21. oktober 2017 @ 11:26 CEST
    Uporabnik: Sonce

    V okviru študijskega obiska so sodelavke Slovenske filantropije iz programa Prostovoljstvo obiskale Dansko zaradi dobro razvitih podpornih struktur za delovanje prostovoljcev v tej državi, zaradi zelo dobro delujoče socialne države in visoke stopnje zadovoljstva Dancev s kakovostjo življenja in njihovega visokega občutka varnosti ter povezanosti v skupnosti.

    Posebna spodbuda za izbor Danske je bil tudi Aarhus, ki je v letu 2017 evropska prestolnica kulture z več kot 3200 prostovoljci, v letu 2018 pa bo postal evropska prestolnica prostovoljstva.

    PROSTOVOLJSTVO NA DANSKEM NA KRATKO
    Na Danskem državljani vedo, da socialna država deluje dobro in da mora pokrivati vse njihove osnovne socialne potrebe. Plačujejo visoke davke in menijo, da lahko od države zato upravičeno pričakujejo visoko raven storitev.

    V danski družbi je visoka stopnja solidarnosti in medsebojna pomoč med ljudmi je običajna, utemeljena je na dolgi tradiciji zaupanja v moč skupnosti. V prostovoljstvo je aktivno vključenega med 35 in 40 % prebivalstva, ljudje pa radi sodelujejo tudi v krajših prostovoljskih akcijah.

    Na Danskem deluje okoli 100.000 prostovoljskih organizacij. Največ jih je na področju športa, kulture, mednje pa spadajo tudi politična združenja, saj na Danskem tudi neplačano delo v političnih združenjih štejejo k prostovoljskemu delu. Zaradi dobrega delovanja socialne države na socialnem področju dela le med 6 in 8 % prostovoljcev. Zanimivo je, da je med prostovoljci več moških kot žensk, kar je posledica združevanja predvsem moških v društvih na področju športa. Največ prostovoljskega dela opravi generacija v starosti med 30 in 49 let, razlog za to pa je isti kot pri prejšnjem podatku – šport. Iz analize podatkov o prostovoljcih so ugotovili, da izobrazba in zaposlenost pozitivno vplivata na prostovoljstvo: več oseb z visoko izobrazbo, ki so zaposleni, je prostovoljcev, v primerjavi z manj izobraženimi ali pa brezposelnimi.

    Prostovoljci letno opravijo obseg dela, ki bi ga sicer opravilo 110.000 zaposlenih ljudi. Ta podatek na Danskem vzbuja različne odzive, od podpore in spoštovanja do pomislekov zaradi strahu pred tem, da bi s prostovoljskim delom krčili možnosti za zaposlitve oz. plačano delo.

    Na Danskem nimajo krovnega zakona o prostovoljstvu. Večina prostovoljskega dela je opravljenega v nevladnih organizacijah, poteka pa tudi v javnih zavodih in ustanovah. V le-teh mora biti organizirano na podlagi priporočil, ki pomenijo podlago za vključevanje prostovoljcev kot nadgradnje osnovnih storitev zavoda, kot dodane vrednosti h kakovosti storitev zavoda, s čimer preprečujejo izkoriščanje prostovoljcev kot neplačane delovne sile. Čeprav nimajo zakona, v praksi na podlagi priporočil uveljavljajo prostovoljsko delo enako kot pri nas, z omejitvami v javnem sektorju.

    Drugače kot pri nas obravnavajo nezaposlene osebe in osebe, ki čakajo na upokojitev: lahko delajo kot prostovoljci, a veljajo za to nekatere omejitve. Če delajo kot prostovoljci v javnih ustanovah, obseg njihovega dela ne sme biti večji kot 20 ur na mesec. Socialna aktivacija s finančnimi spodbudami za prostovoljstvo prejemnikov socialne pomoči v Sloveniji je pri naših gostiteljih vzbudila veliko zanimanja in jo prepoznavajo kot zelo pozitiven ukrep, vreden posnemanja.

    OBISK PRI KROVNI ORGANIZACIJI ZA PROSTOVOLJSTVO NA DANSKEM
    FRISE je kratica za Frivilligcentre and Selvhjaelp Denmark oziroma Center za prostovoljstvo in samopomoč Danske. Sedež ima v Aarhusu, na spletu pa jo najdete na FriSe.dk. FRISE je nevladna organizacija, ki na nacionalni ravni povezuje in koordinira prostovoljstvo na Danskem. Ustanovljena je bila leta 2004, člani FRISE pa so prostovoljski centri in organizacije za samopomoč, kot pove že ime organizacije.

    Osnovne naloge FRISE so: krepitev kapacitet prostovoljskih organizacij, mreženje, povezovanje, svetovanje, izobraževanje in usposabljanje na področju prostovoljstva, dokumentiranje in evalviranje prostovoljstva, promocija in lobiranje ter razvoj in izvajanje neodvisnih projektov, ki lahko prinesejo korist organizacijam - članicam.

    Predstavili so štiri temeljne projekte, s katerimi uresničujejo svoje poslanstvo in podpirajo razvoj prostovoljstva na Danskem.

    • Osrednji danski prostovoljski portal je platforma http://frivilligjob.dk/ oz. volunteering.dk, ki je podobna slovenskemu portalu prostovoljstvo.org. Postavljen je v danskem jeziku, za prostovoljske aktivnosti, ki so primerne za tujce, pa v angleškem jeziku. Platforma je imela v letu 2016 več kot milijon uporabnikov, 20.000 oseb pa je preko nje našlo prostovoljsko delo.

    • Koordinirajo projekt TechSoup, ki omogoča nevladnim organizacijam hiter dostop do donirane programske opreme. 

    • Nov projekt je NGOJOB, ki je podatkovna baza za NVO oziroma zaposlitve v NVO.

    • Promovirajo tudi projekt Volunteering Friday, ki tradicionalno poteka en petek v septembru in je povabilo k prostovoljskemu delu, promocija in praznovanje prostovoljstva (podobno kot Dan za spremembe v Sloveniji).

    PROSTOVOLJSKI CENTRI
    Prostovoljstvo na Danskem temelji na delovanju prostovoljskih centrov na lokalni in regionalni ravni, ki jih na nacionalni ravni koordinira FRISE. 68 prostovoljskih centrov, ki niso javni zavodi, ampak NVO, deluje v 64 od 98 vseh občin. Cilj FRISE je spodbuditi še preostale občine, da ustanovijo prostovoljske centre, saj le-ti zelo pozitivno vplivajo na razvoj prostovoljstva v svojih skupnostih in na povezano delovanje različnih NVO za skupno dobro v lokalnih okoljih.

    Odkar je bila pred 13 leti ustanovljena zveza oz. FRISE, so se razlike med posameznimi prostovoljskimi centri zmanjšale in sedaj dosegajo podobno raven kakovosti delovanja. Vsi centri imajo skupno ime in logo s pripisom kraja delovanja, skupne pa imajo tudi ključne vrednote in aktivnosti: svetovanje na področju prostovoljstva, posredovanje prostovoljskih del, delavnice in tečaje za prostovoljce, skrb za prepoznavnost prostovoljskih organizacij in njihovo povezovanje.

    V svojih okoljih omogočajo prostore in opremo za druženje, sestanke, aktivnosti in delavnice, pomenijo pa tudi prenos informacij s terena na nacionalno raven, ne le obratno. Osrednji motivi za ustanavljanje prostovoljskih centrov so krepitev kapacitet organizacij, pridobivanje in ohranjanje prostovoljcev, povezovanje in sodelovanje v projektih na lokalni in nacionalni ravni, širjenje obsega prostovoljskih aktivnosti in povečevanje prostovoljstva v lokalnem okolju. V prostovoljskih centrih imajo od 1 do 4 zaposlene sodelavce in združujejo od 20 do 100 organizacij na lokalni ravni.

    Vsako leto FRISE organizira dve strokovni srečanji s prostovoljskimi centri. Srečanja so tematska, na njih sodelujejo vabljeni strokovnjaki za posamezna vsebinska področja. Poleg tega pripravljajo manjše dogodke na specifične teme, ki se pokažejo kot posebej aktualne. Danska je razdeljena na šest regij in vsaka regija ima svojo regijsko koordinacijo prostovoljskih centrov. Lokalni centri se srečujejo in povezujejo tudi na regijski ravni, FRISE pa jih koordinira na nacionalni ravni in bdi nad procesi, ki se odvijajo na lokalni in regionalni ravni. Strokovna srečanja na nacionalni in regionalni ravni niso brezplačna, saj nosilci potrebujejo sredstva za najem prostorov, pogostitev, plačilo predavateljev itd., vendar kotizacije niso visoke in pokrijejo samo nujne stroške.

    FINANCIRANJE
    Financiranje prostovoljskih centrov po državi je partnersko. Država sofinancira delovanje vsakega prostovoljskega centra v enaki višini kot občina, pri čemer je pogoj, da občina temu nameni vsaj 47.000 € letno. Večina občin nameni delovanju prostovoljskih centrov več od tega zneska, zato tudi država prispeva sorazmerno več. Ta način sofinanciranja je v veljavi od leta 2010 dalje in odtlej je poprečen letni proračun posameznega prostovoljskega centra 172.000 €. Prostovoljski centri pridobivajo tudi donatorska in sponzorska sredstva ter na tem področju izobražujejo tudi lokalne organizacije. Pri ustanavljanju novih prostovoljskih centrov so prvo leto na voljo posebna zagonska sredstva, ki jih prispeva država.

    Pred nekaj leti so odprli vprašanje financiranja prostovoljskih centrov: ali naj sredstva za njihovo delovanje ohranijo in s tem omogočijo nadaljnje delovanje centrov ali pa naj sredstva razdelijo med prostovoljske organizacije. Prostovoljske organizacije so se odločile, naj sredstva ohranijo centri in delujejo na razvoju še naprej; če bi si sredstva razdelile organizacije, bi vsaka dobila majhen znesek, ostali pa bi brez strokovne podpore, povezovalnih aktivnosti, brez sodelavcev, ki izvajajo delavnice in izobraževanja, zbirajo sredstva za lokalne projekte itd. Centri poleg strokovne podpore in mreženja ponujajo tudi povsem praktične usluge kot so prostori, oprema, fotokopiranje itd., v skupnosti pa za neprofitne namene zberejo tudi veliko sredstev.

    Sistemi financiranja nevladnih in prostovoljskih organizacij in projektov temeljijo na kulturi medsebojnega zaupanja, ki je v danski družbi globoko zakoreninjeno. Nadzor nad porabo sredstev v prostovoljskih organizacijah temelji na zavedanju delovanja v splošno korist in je zato bolj usmerjen v evalviranje učinkov, vplivov prostovoljskega dela na posameznem področju kot pa kontroli formalnih zadev (štetju ur, štetju prostovoljcev itd.).

    KAKOVOST V PROSTOVOLJSTVU
    FRISE je v posvetovalnem procesu skupaj s prostovoljskimi centri oblikoval standarde kakovosti delovanja prostovoljskega centra, a le minimalne standarde. Prostovoljski centri samostojno oziroma skupaj z lokalnimi organizacijami oblikujejo svoje letne delovne načrte in si avtonomno zastavljajo svoje cilje, v letnih poročilih pa mora biti razvidno, kaj, koliko, na katerih vsebinah delajo in kaj so dosegli. Poročanje je namenjeno predvsem predstavitvi spremljanja usmeritev, utemeljevanju postavljenih prioritet, načina razmišljanja in doseganja ciljev.

    Učinke prostovoljskih programov in projektov spremljajo tako, da posnamejo stanje ob začetku izvajanja programa ali projekta in se skupaj s strokovnjaki odločijo o tem, kaj točno bodo spremljali in kako, s katerimi sredstvi ali orodji in s kakšnim ciljem. Spremljanje učinkov prostovoljskih programov je na Danskem odprta tema, o tem je veliko diskusije, težnja FRISE pa je, da bi bilo spremljanje in evalviranje usmerjeno predvsem na kakovost, vsebino, na pozitivne učinke prostovoljskih aktivnosti in manj na štetje ur in druge formalnosti.

    Za kakovostno mentorstvo oz. koordinacijo prostovoljcev so izdelana priporočila. Oblikoval jih je Center for Frivilligt Socialt Arbejde s sedežem v Odense. Center je tudi ponudnik izobraževalnih seminarjev za mentorje in koordinatorje prostovoljcev. V času našega obiska so se na Danskem soočali s predlogom proračuna, ki za leto 2018 ukinja sredstva za financiranje teh seminarjev, kar predstavlja problem za organizacije. Načeloma na Danskem na področju prostovoljstva ponujajo temeljne seminarje brezplačno, specifični pa so plačljivi.

    SODELOVANJE Z GOSPODARSTVOM
    Prostovoljski sektor na Danskem si prizadeva tudi za razvoj prostovoljstva v podjetjih oz. korporativnega prostovoljstva. Ugotavljajo, da je danska podjetja mnogo laže pridobiti za donatorstvo in sponzorstvo kot pa za aktivno prostovoljsko sodelovanje. Na področju korporativnega prostovoljstva imajo zato pred sabo še veliko dela, snujejo pobudo za povezovanje podjetij z občinami in prostovoljskimi centri pri velikih prostovoljskih akcijah in se pri tem zgledujejo po državah, kjer so na tem področju že uspešni (npr. v Veliki Britaniji).

    RAZVOJNE USMERITVE
    FRISE pri svojem delu na področju prostovoljstva zagovarja mehek pristop, utemeljen bolj na priporočilih kot na zahtevah. Sistem prostovoljstva želijo ohraniti fleksibilen in čim manj zakonsko reguliran, saj birokratizacija škoduje razvoju nevladnega sektorja in prostovoljstva. Sredstva za svoje delovanje pridobiva FRISE večinoma od države, na razpisih, podobno kot prostovoljski centri.

    Kot nevladna organizacija ohranjajo neodvisnost od države, vendar za delovanje nekaterih programov oz. projektov potrebujejo stalno financiranje (npr. za delovanje osrednjega prostovoljskega spletnega portala). Svoje napore v veliki meri vlagajo v to, da bodo v prihodnosti postali čim bolj finančno neodvisni od države, zato si prizadevajo vzpostavljati partnerstva z gospodarskim sektorjem in aktivno zbirajo donacije. Storitve, ki so za nevladne in prostovoljske organizacije brezplačne, podjetjem zaračunavajo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • FriSe.dk
  • http://frivilligjob.dk/
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Za boljši svet in dobrodelnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Prostovoljstvo-Danska-Programi-Proracun

    No trackback comments for this entry.
    Prostovoljstvo na Danskem | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2018 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,24 seconds