Na spletni strani enaa.com pišejo, da je urad informacijskega pooblaščenca objavil mnenje o prostorski in ulični fotografiji. Zgodba sega v začetek poletja, ko je na podlagi prijave uvedel postopek proti spletišču MojaSlovenija.si, ki ga ureja svetovno priznan mojster prostorske fotografije Boštjan Burger. Sporno je bilo, da so na prostorskih fotografijah, objavljenih na spletu, vidni obrazi oseb.

Urad je sprejel stališče, da morajo biti osebe na prostorskih fotografijah anonimizirane oziroma jim je pred objavo potrebno zabrisati obraze. Izjema bi bila mogoča le v primeru, če bi fotograf pridobil soglasje oseb na prostorski fotografiji.

V mnenju so zapisali:
"Posameznik, čigar prepoznavna podoba postane sestavni del prostorske fotografije, pa po mnenju Pooblaščenca ne uživa zgolj varstva osebnostnih pravic, ampak je deležen tudi zaščite na področju varstva osebnih podatkov. Prostorska fotografija namreč ne razkriva le njegove podobe, ampak razkriva tudi druge njegove osebne podatke; na primer zelo natančno lokacijo in lahko tudi čas, ko se je na tej lokaciji nahajal.

Zaradi takšnih atributov prostorske fotografije Pooblaščenec meni, da je treba posamezniku, ki je zajet z njo, priznati tudi pravico do varstva osebnih podatkov in s tem zavezo fotografa, da za nadaljnjo obdelavo fotografij (na primer za javno objavo, spletno objavo ipd.) pridobi posameznikovo vnaprejšnjo privolitev, v odsotnosti le te pa fotografovo zavezo, da posameznike, ki so zajeti s prostorsko fotografijo, naredi neprepoznavne."

Ob tem je Pooblaščenec podal tudi mnenje o ulični fotografiji, ki postaja čedalje bolj priljubljena zvrst tako med ljubiteljskimi, kot poklicnimi fotografi. Tukaj se je postavil na stališče, da je ključni elemkent ulične fotografije slikovno upodobljen posameznik. Četudi je razvidno, kje je bila fotografija posneta, je "to lahko morda samo dodaten element pri interpretaciji fotografije, ne pa njen ključen del. Fotografija, na kateri je predstavitev lokacije pomembnejša od predstavitve posameznika, se praviloma ne uvršča pod pojem ulične fotografije."

Odgovornost za zakonito obdelavo posameznikove podobe na ulični fotografiji je po mnenju Pooblaščenca na strani fotografa. Ta bi moral "vsaj ex post, torej po posneti fotografiji, glede na prepoznavnost posameznika, okoliščine posnetka in namene nadaljnje obdelave, pridobiti soglasje posameznika, ki ga z ulično fotografijo izpostavlja. V nasprotnem primeru gre lahko za nedopusten poseg v osebnostne pravice posameznika, ki jih bo ta lahko zaščitil pred pristojnimi sodišči."

Če poenostavimo: V primeru prostorske fotografije gre po mnenju Pooblaščenca za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, zato takšni primeri sodijo v njegovo pristojnost. Da bi se prostorski fotograf izognil kršitvi zakona, mora pred objavo zabrisati obraze oseb na prostorski fotografiji, razen v primeru, ko ima njihovo soglasje za fotografiranje in objavo.

Drugače je pri ulični fotografiji. Tukaj glede na stališče Pooblaščenca ne gre za zbiranje osebnih podatkov, a to fotografa še ne razreši odgovornosti. V primeru upodobitve osebe na način, da fotografija sodi v zvrst ulične fotografije, mora fotograf vsaj ex post pridobiti soglasje fotografiranega posameznika, če se želi izogniti morebitni civilni ali celo kazenski odgovornosti.

Celotno mnenje Pooblaščenca, v katerem tudi natančneje opredeli, kdaj se fotografija v zvrst prostorske in kdaj ulične fotografije, lahko preberete na spletni strani ip-rs.si, še pišejo pri enaa.com.

Vir: dne.enaa.com/