Proračunski rezi so le kratkoročne rešitve za spopadanje s krizo, potrebni so strukturni ukrepi. Nekateri ukrepi v okviru zelene proračunske reforme imajo lahko takojšen učinek na uravnoteženje proračuna, spodbudijo pa lahko tudi rast v gospodarskih sektorjih prihodnosti. Kriza je priložnost, da tudi v Sloveniji začnemo s procesom zelene proračunske reforme, ki pa mora izhajati iz nadstrankarskega, širšega soglasja, je ob zaključku današnjega mednarodnega posveta  na temo zelene proračunske reforme poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Evropski komisar za okolje Janez Potočnik je ob uvodu v posvet poudaril, da je v času, ko se Evropska unija spopada s hudo finančno in gospodarsko krizo, pametna fiskalna konsolidacija ena izmed ključnih kratkoročnih rešitev, ki pomembno prispevajo k dolgoročni stabilnosti gospodarstva in trajnostni naravnanosti okolja. »Vprašanje, kako ponovno uravnotežiti javne finance in hkrati spodbuditi trajnostni razvoj pa je pravzaprav osrednje vprašanje današnjega intenzivnega iskanja izhoda iz krize,« je poudaril komisar.

Ob tem je dodal, da se je potrebno osredotočiti na dve podvprašanji: na kakšen način lahko proračunski prihodki podprejo naša prizadevanja na področju učinkovitega ravnanja z viri, in: kako zagotoviti to isto ravnanje in pristop tudi na strani odhodkov in nenazadnje preprečiti dejavnosti, škodljive za okolje?

»Seveda je pomembno, da javni denar pametno in racionalno porabimo – in to ne le v kriznih časih. A vsekakor velja, da današnja visoka zadolženost v številnih evropskih državah praktično ne dopušča napak v strukturi porabe. Odločitve, ki jih sprejemamo zdaj, bodo v prihodnje odločilno vplivale na zdravje našega gospodarstva, našega planeta in ne nazadnje nas samih,« je še opozoril Janez Potočnik.

Slovenija je v preteklosti že zamudila nekaj priložnosti za zeleno proračunsko reformo. Prva celovita študija o zeleni proračunski reformi sega v konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Nato je bila ustanovljena vladna delovna skupina, objavljena so bila poročila in študije na to temo, organizirale so se konference. Kljub temu pa v Sloveniji nikoli ni prišlo niti do osnutka  celovite reforme. Delne reforme so bile uvedene z obdavčitvijo CO2  (že leta 1997) in davkom na CO2 za motorna vozila.  Čeprav oba davka sledita ideji vključevanja zunanjih stroškov v ceno, so davčne stopnje bistveno prenizke, da bi zgolj takšno obdavčevanje lahko imelo pomemben vpliv.

Proračunska kriza je pravi trenutek za nov zagon vladnih aktivnosti. Medresorska vladna delovna skupina za zeleno proračunsko reformo pod okriljem Ministrstva za finance je bila odpravljena in vnovič ustanovljena septembra letos v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje.  Kot je na posvetu povedala vodja delovne skupine Zineta Vilman, je cilj vlade zelena rast in nova delovna mesta. Stališče delovne skupine je, da je možno z okoljskimi dajatvami pridobiti dodaten proračunski prihodek. Delovna skupina bo po njenih napovedih priporočila za vlado pripravila še to jesen.

Mnogi predstavniki vlade in gospodarstva poudarjajo, da je v primerjavi s povprečjem v EU (2,4%) delež okoljskih davščin v celotnem BDP v Sloveniji že visok (3,6 %). Čeprav ta podatek drži, bi bilo napačno sklepati, da zelene proračunske reforme v Sloveniji niso izvedljive, pravijo v Umanoteri. Kljub primerjalno visokim okoljskim davkom obstaja nekaj možnosti za zeleno proračunsko reformo.

Le nekaj primerov. Nekatere okoljske dajatve so v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji zelo nizke (področja odlaganja odpadkov, vode, motorna vozila). Glavno gonilo visokih prihodkov iz obdavčitve energentov je visoka stopnja porabe. Zlasti davčna stopnja za dizelsko gorivo je precej pod evropskim povprečjem, medtem se obseg prometa stalno povečuje. Še vedno tudi obstajajo  okolju škodljive subvencije. Do zdaj v Sloveniji še niti nismo prepoznali vseh takšnih subvencij, ki bi jih bilo treba identificirati in nato postopno opustiti.

»Nekatere možnosti za zelene proračunske reforme so bolj realne, nekatere manj. In tako kot se zgodi z vsako reformo, ki ima opraviti z davki, ji bodo nekateri nasprotovali. Slovenija se hkrati sooča s proračunsko in gospodarsko krizo. V tej krizni situaciji bi morali pretresti vse možnosti.  Nasprotovanje nekaterih močnih interesnih skupin ali dejstvo, da posamezna rešitev v Evropi še ni splošno sprejeta, še ne bi smela biti razlog za to, da se tej rešitvi odpovemo,« še poudarjajo v Umanoteri.

Posvet Zelena proračunska reforma kot mehanizem izhoda iz krize je organizirala Umanotera v sodelovanju z Green Budget Europe in Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani.

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Gradivo s posveta bo objavljeno na spletni strani www.umanotera.org, zavihek Zelena proračunska reforma.

Za vprašanja glede gradiva in organizacijska vprašanja kontaktirajte  Karmen Kogoj Ogris, karmen@umanotera.org , 031 540 534, 01 439 71 00.

Za strokovna vprašanja glede zelene proračunske reforme kontaktirajte Jonasa Sonnenscheina, jonas@umanotera.org, 01 439 71 00.