|  V Evropski uniji je vsako leto več kot 75 milijonov ljudi žrtev kaznivih dejanj, 40 tisoč pa jih umre v prometnih nesrečah. Žrtve in njihovi svojci trpijo zaradi tega hude psihološke, čustvene in fizične posledice. Če se kaznivo dejanje zgodi v tujini, se lahko žrtev zaradi razlik v kulturi, jeziku in predpisih znajde v hudi stiski. Na koga se lahko obrne? Kakšne so njene pravice?
Eno od temeljnih načel EU je, da je treba vsakogar v vseh okoliščinah obravnavati dostojanstveno in s spoštovanjem ter brez kakšne koli diskriminacije, zlasti če je v težavah. Na žalost v praksi ni vedno tako. Predpisi v državah EU so lahko nedorečeni, nejasni in neizvršljivi ter pogosto ne ščitijo žrtev. Kot prvi korak je Evropska komisija danes predlagala sveženj ukrepov, skladno s katerimi naj bi države članice EU sprejele minimalne standarde v zvezi s pravicami, podporo in varstvom žrtev kaznivih dejanj.
Po novih predpisih bo žrtev upravičena do:
- priznanja in spoštovanja, ki si ju zasluži;
- enake ravni zaščite, podpore in dostopa do sodnega varstva po vsej EU ne glede na kraj stalnega prebivališča.
S predlagano direktivo o minimalnih standardih za žrtve se bo v vseh 27 državah EU zagotovilo, da
- se vse žrtve spoštljivo obravnavajo ter da se policisti, tožilci in sodniki usposabljajo glede ustreznih načinov njihove obravnave,
- žrtve prejmejo razumljive informacije o svojih pravicah in svoji zadevi,
- je podpora žrtvam na voljo v vsaki državi članici,
- žrtve lahko sodelujejo v postopkih, če tako želijo, na voljo pa jim je tudi pomoč za udeležbo na sojenju,
- se opredelijo in ustrezno zaščitijo ranljive žrtve, na primer otroci, žrtve posilstva ali invalidi,
- so med policijskimi preiskavami kaznivega dejanja in med sodnimi postopki žrtve zaščitene.
Komisija predlaga tudi uredbo o vzajemnem priznavanju civilnopravnih zaščitnih ukrepov, da bi pomagala žrtve nasilja zaščititi pred vsako nadaljnjo škodo, ki bi jo lahko povzročil njihov napadalec. Zagotovila bo tudi, da se žrtve nasilja (kot je nasilje v družini) med potovanjem ali selitvijo v drugo državo EU lahko še naprej zanesejo na odredbe o odvzemu prostosti ali zaščiti, izdane proti storilcu.
Današnji sklop predlogov je prvi korak na poti k temu, da postanejo žrtve kaznivih dejanj osrednji element pravosodnih sistemov. Komisija bo v naslednjih letih sprejela ukrepe za okrepitev obstoječih pravil EU o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj, da se jim zagotovi ustrezen dostop do odškodnine, zlasti če postanejo žrtve v tujini.
Da bi imele žrtve nesreč v cestnem prometu v drugi državi EU možnost uveljavljanja odškodnine za nastalo škodo, namerava Komisija pregledati tudi obstoječo zakonodajo EU o koliziji zakonov, tako da se bodo osebe lahko zanesle na časovne roke, ki se uporabljajo v njihovi državi.
Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe ima EU na področju pravic žrtev kaznivih dejanj izrecno zakonodajno pristojnost.
Več informacij o posamezem sklopu predlogov lahko najdete v priponkah in spletnih straneh:
Generalni direktorat za pravosodje:
http://ec.europa.eu/justice/news/intro/news_intro_en.htm
Spletna stran podpredsednice Evropske komisije in evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding:
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/index_en.htm
Informacije o razpisih Evropske komisije so objavljene na naši spletni strani: http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/razpisi/index_sl.htm
Ukrepi EU: PRAVICA za žrtve
„Ne razumem, kaj se dogaja …“
„Rad bi premagal stisko in šel naprej …“
„Nimam denarja za sodni postopek …“
Po novih predpisih EU morajo države članice žrtve kaznivih dejanj in nesreč obveščati o pravnih in odškodninskih postopkih.
Kaj to pomeni v praksi?
- Obveščanje žrtev v jeziku, ki ga razumejo
Ljudje pogosto ne poznajo svojih pravic in niso obveščeni o pravnih postopkih, ki zanje veljajo. Informacije so pogosto v tujem jeziku ali pravnem žargonu. Žrtvam naj bi po potrebi zagotovili tudi tolmačenje. Če ne znajo brati, bi jim morali ustrezne dokumente prebrati.
- Pravočasno seznanjanje žrtev s podrobnostmi zadeve
Žrtve pogosto želijo sodelovati v kazenskem postopku, se udeležiti sodne obravnave in tudi pričati. To lahko storijo samo, če imajo dosledne in zanesljive informacije o svoji zadevi, denimo o času in kraju obravnave.
- Obveščanje žrtev o izidu kazenskega postopka
Žrtve v pravnem postopku je treba obvestiti o izidu kazenskega postopka. Če tožilec ne zahteva kazenskega pregona, mora imeti žrtev možnost, da zaprosi za ponovni pregled te odločitve, saj izid kazenskega postopka lahko bistveno vpliva na njeno prihodnje življenje. Žrtve je treba tudi obvestiti, kadar se storilca izpusti iz zapora ali policijskega pripora. Tega ne smejo nikoli izvedeti naključno ali tako, da storilca nehote srečajo.
- Možnost osebnega srečanja s storilcem
Storilci kazenskih dejanj imajo možnost, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Pri pripravi takih srečanj bodo sodelovali usposobljeni strokovnjaki, da bi zagotovili fizično in psihološko varnost žrtve.
- Zagotavljanje pravne pomoči
Žrtve imajo pravico, da se udeležijo kazenske obravnave, čeprav potrebujejo pravno pomoč in jim pripada vračilo potnih stroškov. Najdene ukradene predmete jim je treba vrniti.
Prej
„Moj oče je umrl na Škotskem.
Smo iz Latvije, ne govorimo angleško in ne razumemo škotskega pravnega sistema.Nimamo dovolj denarja za prevoz njegovega trupla v domovino.Niso nam povedali, kako lahko najamemo odvetnika ali kam naj se obrnemo za odškodnino.Moj oče je bil dober človek in zaslužil si je več kot to.“
Zdaj
„Žena je umrla v avtomobilski nesreči v Italiji.
Ko sem se vrnil v Francijo, so me obvestili o izidu kazenske obravnave.Ker sem slep, so mi poslali zapisnik obravnave v Braillovi pisavi.Poslali so mi ženine osebne stvari in me obvestili, ko je bil kaznovani voznik izpuščen iz zapora.Nesreča me je zelo prizadela, zato mi je veliko pomenilo, da sem lahko vseskozi sledil postopku."
Ukrepi EU: PODPORA žrtvam
„Sami mu ne moremo pomagati …“
„Nihče mi noče več pomagati …“
„Ne vem več, kako naprej …“
Po novi zakonodaji EU morajo vse države EU poskrbeti za podporo žrtvam v obliki praktične in psihološke pomoči.
Kaj to pomeni v praksi?
- Čustvena in psihološka podpora (brezplačna in zaupna)
Žrtve in njihove družine potrebujejo posebno pomoč pri spopadanju s fizičnimi in psihološkimi posledicami izkušenj, skozi katere so šle.
- Takojšnja praktična pomoč
Po travmatični izkušnji je ljudem včasih težko nadaljevati z vsakdanjim življenjem. Ne bi smeli dopustiti, da morajo žrtve svoje težave reševati same. Potrebujejo pomoč, denimo pri iskanju ključavničarja po vlomu ali pri urejanju pogreba. Pri nasilju v družini sta lahko začasno zatočišče in moralna podpora bistvena za preživetje.
Ni vedno dovolj, da žrtvam samo pokrpamo rane in jim rečemo, naj nadaljujejo s svojim življenjem. Potrebujejo namreč stalno podporo, od strokovne pomoči, da pridobijo samozavest za pričanje pred sodiščem, do pomoči v zvezi z odškodninskim zahtevkom.
Prej
„Nekdo je vlomil v moje stanovanje in me na moji postelji posilil.Policija mi ni omogočila svetovanja ali mi pomagala s praktičnimi posegi, kot je zamenjava ključavnice.Počutim se izgubljeno in prestrašeno, nimam dovolj denarja, da bi se preselila ali kupila novo posteljo, zatospim kar na tleh.“
Zdaj
„Partner me je več let zlorabljal, preden sem ga prijavila policiji.Na policiji so me poslušali in mi pomagali najti zavetišče.Osebje zavetišča mi je zelo pomagalo. Pojasnili so mi, da nisem ničesar kriva, in mi pomagali najti novo prebivališče.Počutim se veliko močnejšo.“
Ukrepi EU: SPOŠTOVANJE žrtev kaznivih dejanj
„Nihče mi noče prisluhniti…“
„Ne vem točno, kakšne so moje pravice…“
„Ne želim biti samo del statistike!“
Po novi evropski zakonodaji morajo države EU zagotoviti, da so strokovnjaki, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami kaznivih dejanj, ustrezno usposobljeni in da spoštljivo ravnajo z žrtvami.
Kaj to pomeni v praksi?
- Ustrezno usposobljeni strokovnjaki
Žrtve kaznivih dejanj se pogosto znajdejo v ranljivem položaju. Uradne osebe, ki so z njimi v neposrednem stiku – policisti, odvetniki, sodniki in drugi strokovnjaki –, včasih z njimi ravnajo brezbrižno, nestrpno in neobčutljivo. Namesto tega bi morali biti vsi pristojni do njih spoštljivi, razumevajoči in prijazni.
- Seznanjenost s svojimi pravicami
Ljudje so le redko ustrezno seznanjeni s svojimi pravicami, vendar pogosto nihče ne pomisli, da bi jim jih pojasnil. Žrtve bi morale vedeti, kako prijaviti kaznivo dejanje ter do kakšne podpore in zaščite so upravičene.
- Priznanje pravic družin in svojcev žrtev
Družinski člani, ki jih kaznivo dejanje posredno prizadene, si zaslužijo enako spoštovanje, pomoč in podporo kot žrtve.
- Upoštevanje individualnih potreb
Žrtev trgovine z ljudmi je seveda treba obravnavati drugače kot žrtev manjše kraje. V prvem primeru je treba žrtvi zagotoviti zaščito, medtem ko žrtev v drugem primeru samo zanima, če so našli njeno denarnico. Imeti moramo neke splošne standarde, vendar je treba po potrebi žrtvam zagotoviti tudi posebno obravnavo.
Prej
„Na počitnicah sem bila žrtev napada.Odšla sem na policijsko postajo, kjer niso pokazali nikakšnega zanimanja:še ena turistka pač.Nisem razumela, kaj so mi govorili. Po vrnitvi domov se mi niso več oglasili.Nikoli nisem izvedela, če so mojega napadalca prijeli.Še vedno se bojim ponoči ven.“
Zdaj
„Na počitnicah sem bila žrtev napada.Odšla sem na policijsko postajo, kjer sem s pomočjo tolmača prijavila kaznivo dejanje.Pojasnili so mi moje pravice in razložili, kako lahko vložim zahtevek za odškodnino.Policija me je po vrnitvi domov sproti obveščala o poteku zadeve. Sodelovala sem tudi na sojenju.Povrnili so mi celo potne stroške za udeležbo na sojenju.Vesela sem, da je zdaj to za mano.“
Ukrepi EU: ZAŠČITA žrtev kaznivih dejanj
„Niti pomisliti ne morem na to, da bi na sodišču pričala o tem, kar se mi je zgodilo …“
„Bojim se, da me bo spet prizadel …“
„Hočem samo, da me pustijo pri miru …“
„Nihče me ne razume …“
Po novi zakonodaji EU morajo države EU med celotnim sodnim postopkom zagotoviti varstvo zasebnosti in integritete žrtev.
Kaj to pomeni v praksi?
- Zaščita pred novo travmatsko izkušnjo
Ne bi smeli dopustiti, da žrtev med policijskim zaslišanjem ali na sodišču podoživi svojo izkušnjo. To lahko običajno zagotovimo s sprejetjem ustreznih varnostnih ukrepov in sodelovanjem med pristojnimi organi. Sodniki lahko po potrebi pripravijo zaslišanje zunaj sodne dvorane, in sicer po videopovezavi ali na zaprti seji.
- Preprečevanje stikov s storilci kaznivih dejanj
Žrtev se ne bi smela bati maščevanja ali zastraševanja storilca kaznivega dejanja. Sodišče lahko zato izda sodno prepoved, s katero storilcu prepove kakršne koli stike z žrtvijo. Lahko tudi poskrbi, da se storilec in žrtev na policijski postaji ali na sodišču ne moreta srečati.
Žrtve je treba zaščiti pred preveliko medijsko izpostavljenostjo. Njihovi osebni podatki, vključno s fotografijami, se lahko uporabljajo samo za namen sodnega postopka.
Nekatere ljudi je treba obravnavati z veliko mero preudarnosti. Otroka denimo lahko zaslišuje samo ustrezno usposobljeni strokovnjak in vedno v navzočnosti osebe, ki ji otrok zaupa. Tudi žrtve spolnega nasilja je treba obravnavati previdno. To lahko naredijo samo ustrezno usposobljeni ljudje, ki razumejo takšno travmatično izkušnjo.
Prej
„Pri sedemnajstih sem bila žrtev posilstva. Na sodišču sem morala pojasniti, zakaj sem takrat nosila kratko krilo.Posiljevalcu so dovolili, da mi postavlja vprašanja o mojem zasebnem življenju.Počutila sem se zelo ponižano.Če bi že na začetku vedela, da bo tako, zadeve najbrž ne bi prijavila.“
Zdaj
„Mož me je pretepal. Sodišče mu je izdalo sodno prepoved približevanja in mi zagotovilo osebni alarm.Med sojenjem sva s sinom sedela v ločeni sobi in pričala preko video kamere.Navzoč je bil tudi strokovnjak za pomoč otrokom.Obvestili so me o izpustitvi moža iz zapora. Ko sem se preselila nazaj v svojo državo, so poskrbeli tudi za prenos sodne prepovedi.Nič več me ni strah.“ |
NE ZAMUDITE
