| Piše: Aleksej Metelko v novih Misterijih www.misteriji.si
 Projekt Venus ima konkretne predloge in načrt za novo družbeno ureditev
Naš denarni sistem ni sposoben zagotavljati visokega standarda bivanja za vse, niti ne more zagotoviti zaščite okolja, saj je glavni motiv dobiček … Denar ne usmerja ekonomije v smeri koristi širše javnosti, temveč v korist lastnikov in nadzornikov kapitala … Večina destruktivnih dejanj v današnji družbi je neposredna posledica razčlovečenega monetarnega sistema … To so zamisli projekta Venus*, ki predlaga nov družbeni sistem in realen načrt za rojstvo nove svetovne civilizacije.
Junija sta v okviru svetovne turneje predstavljanja projekta Venus, ki se zavzema za družbene spremembe v smeri miroljubne in trajnostne globalne civilizacije, v Cankarjevem domu predavala soustanovitelja projekta Jacque Fresco in Roxanne Meadows.
94-letni Fresco je v svojem življenju deloval na različnih področjih znanosti od medicine, letalstva do filmske tehnologije, psihologije in družbenih sistemov. Širši množici je najbolj poznan po nastopu v drugem delu dokumentarnega filma Zeitgeist: Addendum, kjer je predstavil tudi projekt Venus.
O PROJEKTU VENUS
Začetki projekta segajo v sedemdeseta leta, ko sta Fresco in Meadows v mestecu Venus na Floridi začela graditi 9 hektarjev obsežen raziskovalni center ter kovati načrt za družbeno spremembo, ki naj bi bila temeljni kamen nove globalne družbene ureditve.
Projekt nenehno išče rešitve, kako uporabiti napredno tehnologijo in vire za maksimalno dobro človeštva in hkrati za čim manjše obremenjevanje našega planeta. Ponuja možnost za primernejšo in pravičnejšo družbeno ureditev. Če se bo razvijal naprej, lahko pričakujemo obliko družbe, v kateri bosta avtomatizacija in tehnologija inteligentno integrirana in katere osnovna funkcija bo zagotavljanje visoke kvalitete življenja in ne visokih dobičkov.
Prva sprememba se mora zgoditi v glavah ljudi ter posledično v spremenjenih vrednotah. Nato naj bi nov sistem ekonomije, ki temelji na virih, zamenjal današnji denarni sistem. »Fanatizem, predsodki in pohlep se ne prenašajo iz roda v rod genetsko, temveč se jih naučimo v svoji kulturi ali subkulturi … Razlika med serijskim morilcem in svetnikom je okolje,« pojasnjuje Fresco.
V novem sistemu bodo vse dobrine in storitve na voljo brez protivrednosti v denarju ali kateri koli drugi obliki zadolžitve. Projekt torej obljublja življenje brez kreditov in vsakodnevnih skrbi glede denarja s hkratnim stalno visokim življenjskim standardom.
Fresco meni, da večina destruktivnih dejanj v današnji družbi tako ali drugače izvira iz razčlovečenega monetarnega sistema. Meadowsova pojasnjuje vizijo projekta: »Naš cilj je odpraviti procese, katerih posledice so pohlep, verski fanatizem, izkoriščanje in elitizem.
Odpraviti hočemo potrebo po zaporih in socialnem skrbstvu. Teh težav se nikakor ne moremo znebiti, ker že zelo dolgo živimo v pomanjkanju, v menjalni trgovini in monetarnem sistemu, ki povzroča pomanjkanje.« Če izkoreninimo pogoje, ki povzročajo družbeno nesprejemljivo vedenje, tega vedenja ne bo več.
KAKO ZAČETI
Fresco namesto preurejanja in nadgradnje obstoječih mest predlaga gradnjo povsem novih mest. To bodo samozadostni sistemi, ki bodo izkoriščali najnovejše tehnologije. 90 odstotkov sedanjih mest bi porušili, ostala mesta pa bi služila kot muzeji. Načrti novih mest večinoma predvidevajo krožni razpored. Potrebovali bi tudi celovit popis vseh planetarnih virov, da bi določili parametre za globalno načrtovanje družbenega in tehnološkega razvoja na podlagi kapacitete Zemlje in potreb ljudi.
Prvo takšno mesto bo celovit samozadosten sistem za življenje ljudi v prehodnem obdobju. Energijo bodo pridobivali iz vetra, sonca, toplotnih koncentratorjev, fotovoltaičnih celic, morskega valovanja, biomase, geotermike in drugih virov. Vse to pa je mogoče uresničiti le, ko nas ne bo več oviral denar. Po Frescovih besedah ni vprašanje, ali imamo za kaj takega dovolj denarja, temveč ali imamo za novo usmeritev dovolj virov in znanja. Fresco verjame, da imamo.
PROJEKT V FAZAH
Po projektu Venus bi začetek vzpostavitve nove svetovne civilizacije potekal v fazah. V prvi fazi je bil v mestecu Venus na Floridi zgrajen raziskovalni center, ki daje vpogled v dosedanje delo organizacije. Izdali so knjigo Najboljše, česar denar ne more kupiti (The Best Money Can’t Buy: Beyond Politics, Poverty and War), v pripravi pa je celovečerni film o videzu in funkcioniranju novega sveta.
V naslednji fazi nameravajo zgraditi prvo eksperimentalno raziskovalno mesto, v katerem bodo lahko začeli izvajati številne cilje projekta, od na virih temelječe ekonomije do tehnološko naprednih transportnih sistemov, agrikulture, čistih in obnovljivih virov energije, preseganja nacionalizma, fanatizma in predsodkov, uporabe izdelkov najvišje kakovosti za dobro vseh ljudi, preseganja elitizma na vseh ravneh ter intelektualne in emocionalne priprave ljudi na spremembe in nove izzive.
V zadnji fazi bo zgrajen še tematski park, kjer bodo predstavljene inteligentne hiše, visoko učinkoviti in čisti načini transporta, napredna računalniška tehnologija in številne druge inovacije, ki nam bodo izboljšale kvaliteto življenja.
DENAR LJUDI VLADAR
Vedno ustvarjalni in aktivni Jacque Fresco nastopa z izjemnim žarom, zlasti kadar govori o denarju in denarnem sistemu oziroma njegovi nesmiselnosti. Tudi če bi uničili ves denar na svetu, zatrjuje, bi še vedno lahko zgradili karkoli in živeli v obilju, samo če bi imeli dovolj obdelovalnih površin, tovarn, naravnih virov in tehničnega osebja.
Vsi družbeni sistemi, ne glede na politično ali versko prepričanje, potrebujejo za visok življenjski standard naravne vire, kot so čist zrak, voda, kmetijske površine, industrijska oprema in tehnično osebje. Ljudje v resnici ne potrebujemo denarja, temveč zaradi obstoječega sistema potrebujemo denar za svoje resnične potrebe, kot so nakup hiše, avta, hrane in podobno.
Ljudje nikoli ne bodo enakopravni, če nimajo enake kupne moči; potreba po denarju je vzrok za korupcijo, pohlep in kriminal. V imenu dobička se ropa zemljo in ljudi ter vodijo vojne. Dokler bo ljudi usmerjal dobiček, bo to vedno za pridobivanje bogastva in moči, ne pa za dobro ljudi in okolja. Koristi od novih tehnologij, napredka imajo danes le tisti, ki imajo dovolj veliko kupno moč, da si to privoščijo.
ZLAGANA POLITIKA
Fresco ima veliko za povedati o politiki, za katero pravi, da je v celoti zlagana; vsi po vrsti lažejo, so podkupljeni in nič ne znajo. V monetarnem sistemu demokracija ni mogoča. Če imate dovolj denarja, da oglašujete svoj položaj v vladi, to ni demokracija. Ta sistem odgovarja tistim, ki so že na položajih, torej gre vedno za diktaturo elite premožnih ljudi.
Večina zakonov je napisana v korist poslovnega sveta, ki ima dovolj denarja za lobiranje in podkupovanje vladnih uslužbencev, da služijo njihovim interesom. Dejansko za človeka naredijo zelo malo dobrega. Če bi nam država želela dobro, na primer ne bi dovolila prodaje cigaret in alkohola, vendar vemo, zakaj tega ne prepove. Politiki niso sposobni reševati problemov; tehniki so tisti, ki nam dajejo elektriko, vozila in hiše in ker so naši problemi tehnične narave, nam jih politika ne more več reševati, temveč tehnologija in znanstveniki.
V novem sistemu bodo imeli ljudje pristop do vsega, kar potrebujejo, tako se pojavi vprašanje, kaj bo motiviralo ljudi. Fresco meni, da bomo vedno imeli potrebo po izpopolnjevanju. Ko je človek osvobojen mentalno, vidi nova obzorja, o katerih prej ni niti sanjal.
Aleksej Metelko
* www.rbefoundation.com |
NE ZAMUDITE
Nov družbeni red
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 14. oktober 2010 @ 11:35 CEST
<<Odpraviti hočemo potrebo po zaporih in socialnem
skrbstvu. Teh težav se nikakor ne moremo znebiti, ker že zelo
dolgo živimo v pomanjkanju, v menjalni trgovini in
monetarnem sistemu, ki povzroča pomanjkanje.« Če
izkoreninimo pogoje, ki povzročajo družbeno nesprejemljivo
vedenje, tega vedenja ne bo več.>>
Sploh ni res da živimo v pomanjkanju.SAmo v ilustracijo : leta
1890 je živelo v ZDA 90% farmerjev( kmetov ), ki so
količinsko proizvedli toliko hrane kot jo je bilo potrebno za
ZDA.Leta 1990 je bilo v ZDA samo še 3% farmerjev,ki pa so
količinsko proizvedli toliko hrane,da jo je bilo dovolj za vse
človeštvo.Torej problem je samo pri ljudeh.
<<Prvo takšno mesto bo celovit samozadosten sistem za
življenje ljudi v prehodnem obdobju. Energijo bodo pridobivali
iz vetra, sonca, toplotnih koncentratorjev, fotovoltaičnih celic,
morskega valovanja, biomase, geotermike in drugih virov.
Vse to pa je mogoče uresničiti le, ko nas ne bo več oviral
denar. Po Frescovih besedah ni vprašanje, ali imamo za kaj
takega dovolj denarja, temveč ali imamo za novo usmeritev
dovolj virov in znanja. Fresco verjame, da imamo.>>
Problem ni v denarju,pač pa v vrednotenju časa, ki ga ljudje
porabijo za delo.Če npr.čistilka porabi eno uro svojega
življenja za čiščenje WC-ja,ni to nič manj vredno od ene ure
dela kirurga,ki operira pacienta.In dokler to ne bo jasno večini
človeštva,bodo pač problemi obstajali,ker je to nepravično.
<<Vsi družbeni sistemi, ne glede na politično ali versko
prepričanje, potrebujejo za visok življenjski standard naravne
vire, kot so čist zrak, voda, kmetijske površine, industrijska
oprema in tehnično osebje. Ljudje v resnici ne potrebujemo
denarja, temveč zaradi obstoječega sistema potrebujemo
denar za svoje resnične potrebe, kot so nakup hiše, avta,
hrane in podobno.>>
Se strinja, vendar bomo do tega prišli samo s tem, da najprej
pravično ovrednotimo uro dela,nato dobro izobražujemo vse
ljudi in s takim razvojem,se bo izoblikovala harmonična
družba.
<<Ljudje nikoli ne bodo enakopravni, če nimajo enake kupne
moči;>>
Enakopravna kupna moč pa pride iz enake vrednosti plačila za
eno uro dela!
<<V novem sistemu bodo imeli ljudje pristop do vsega, kar
potrebujejo, tako se pojavi vprašanje, kaj bo motiviralo ljudi.
Fresco meni, da bomo vedno imeli potrebo po
izpopolnjevanju. Ko je človek osvobojen mentalno, vidi nova
obzorja, o katerih prej ni niti sanjal.>>
In ustvarjanju in zabavanju!
Nov družbeni red
Prispeval/a: MC dne četrtek, 14. oktober 2010 @ 13:51 CEST
>> ki ga ljudje porabijo za delo.Če npr.čistilka porabi eno uro svojega
>> življenja za čiščenje WC-ja,ni to nič manj vredno od ene ure
>> dela kirurga,ki operira pacienta.In dokler to ne bo jasno večini
>> človeštva,bodo pač problemi obstajali,ker je to nepravično.
>> Enakopravna kupna moč pa pride iz enake vrednosti plačila za
>> eno uro dela!
Mi je žal, ampak stvari v praksi ne delujejo tako in ne bodo nikoli delovale tako, niti v nebesih, če slučajno obstajajo. Bilo bi tudi neumno, da bi delovale tako. Kot prvo – ena ura dela čistilke ni primerljiva z eno uro dela kirurga, niti po vloženem znanju in še veliko manj po odgovornosti. Tudi ena ura čistilke ni nujno enaka uri dela druge čistilke. Ena čistilka lahko opravi v eni uri toliko, kot druga v dveh ali treh. Razlike so še bolj izrazite (in priznam, da na žalost tudi zamegljene) pri intelektualnih poklicih.
Denar ni samo menjalno sredstvo, ki olajša trgovanje. Je tudi nekakšno potrdilo, da nekdo razpolaga z določeno količino moči. Seveda to ne pomeni, da je vse mogoče kupiti za denar in da je denar vsemogočen…je pa denar tisti agens, s katerim je mogoče poganjati velike kolektivne projekte in usmerjati vire, kar bi bilo praktično nemogoče, če bi sistem temeljil na popolnem prostovoljstvu in na absolutnem pluralizmu idej.
Ozaveščenost ljudi, o kateri nekateri sanjajo, ne bi pripeljala samo pravičnih modelov za vrednotenje dela in potreb, marveč bi morala zagotavljati tudi delovanje sistema brez vsakega denarja in vsakega nadzora. Taki sistemi pa so popolnoma nemogoči - celo v statičnih nebesih (kjer se razen na recepciji itak nič ne dogaja), se ve, kdo je šef (kdo ima moč) in kaj je dovoljeno in kaj ni.
Enakost kupne moči pa je, ne samo utopija, marveč bi, če bi jo uveljalvili, povzročila tudi veliko škodo. Utopija je zato, ker ne obstaja mehanizem, s katerim bi bilo mogoče nadzirati, kaj šele uveljaviti enakost kupne moči. Če pa bi to bilo vendarle mogoče, bi se posledično enakost kupne moči nujno izrazila v poenotenju oziroma v normiranju same ponudbe. Kaj pomeni normiranje ponudbe pa si lahko predstavlja vsak – v prvi vrsti to pomeni njeno osiromašenje in kronično zmanjšanje fleksibilnosti. Ljudje imajo namreč tudi zelo različne potrebe, kar ne izhaja nujno iz nekih kapric, marveč je posledica naravnih danosti (zelo različnih fenotipov). Določenih stvari pač ni mogoče normirati, niti uravnati, še najmanj pa je to smiselno početi zaradi ideala neke vzvišene enakosti.
Vem, da se mnogi ne boste strinjali, ampak prepričan sem, da obstoječega sistema ni mogoče spremeniti (izboljšati) z neko radikalno spremembo paradigme. Tako imenovanih »ozaveščenih« ljudi je veliko premalo, da bi se lahko spremenil sistem, ki se je izgrajeval, odkar so nastale prve večje človeške skupnosti. (Delitev dela in menjalna blagovna ter kasneje monetarna trgovina.) Kapitalizem je star vsaj toliko, kot so stare prve velike civilizacije in se ni začel z Adamom Smithom. Kapitalizem je preveč kompleksen, prilagojen in harmoniziran s človeškimi nravmi, in tisto, kar je najbolj grozljivo – je tudi preveč samoregulirajoč sistem, da bi ga mogli kar odpraviti in zamenjati z nečim drugim. Težava je v tem, da NI NIKOGAR V OZADJU – ljudje, ki imajo v rokah skoncetrirano največjo moč (denar), so sicer znani, mnogi tudi poimensko – in seveda služijo kot strelovod za gnev ljudi, so dobrodošli pri iskanju grešnega kozla in seveda za množico teorij zarote, ampak - poanta oziroma moč kapitalizma ni v tem oziroma v teh sicer močnih posameznikih – ti predstavljajo samo »stransko škodo« - so proizvod kapitalizma, niso pa njegov izvor oziroma vzrok. Moč kapitalizma je v tem, ker je danes kapitalist lahko skoraj vsakdo, če le hoče, je dovolj sposoben in dovolj motiviran. Pravila igre omogočajo in spodbujajo kopičenje in ljudje instinktivno radi kopičijo, ker jim to daje (lažen) občutek varnosti.
Moč in prožnost kapitalizma se izraža tudi v pestrosti in konkurenčnosti »duhovne ponudbe«. Kapitalizem zna prežvečiti vse – tudi duhovnost – da se le prodaja, dokler je povpraševanje, obstaja tudi ponudba. Tudi duhovnost se prodaja v evrih! (He, he – me zanima, kako bi normirali eno uro dela duhovnega učitelja – mogoče ne bi bilo slabo, če bi bili tudi duhovni učitelji plačani po isti tarifi, kot so plačane čistilke – recimo 3 evre na uro – potem enodnevna duhovna delavnica ne bi več stala 100 evrov, ampak v primeru malo večje skupine le še kak evro ali dva! In potem bi si lahko razne spiritualne delavnice, na katerih bi jih podučile, da so "Eno s stvarstvom", privoščile tudi čistilke!)
Nekateri si domišljajo, da bo bolje, če bo ljudstvo prevzelo »vajeti v svoje« roke in zrušilo sedanje oblastnike, po možnost s kako revolucijo. Kdo jih bo pa zamenjal in kdo bo potem poskrbel za uveljavljanje novega modela pravičnosti? Kdo sploh ima to moč in premore takšno moralno avtoriteto? Mogoče novi diktator, ki bo nastopil v imenu tako imenovane »ljudske volje«? Vse to je zgodovina že videla… (Odkar obstaja človeštvo, ljudje govorijo, da tako ne gre več naprej.)
Seveda pa še zmeraj obstaja alternativa – vesoljska evakuacija s pomočjo dobrih vesoljčkov, novi ali stari mesija, vnebovzetni mojstri, angeli in drugi pomagači iz onostranstva združeni v nekakšne alianso za rešitev človeštva…za tiste, ki verjamejo v pravljice, seveda.
Nov družbeni red
Prispeval/a: osh-kosh dne četrtek, 14. oktober 2010 @ 23:53 CEST
nikoli delovale tako, niti v nebesih, če slučajno obstajajo. Bilo
bi tudi neumno, da bi delovale tako. Kot prvo – ena ura dela
čistilke ni primerljiva z eno uro dela kirurga, niti po vloženem
znanju in še veliko manj po odgovornosti. Tudi ena ura čistilke
ni nujno enaka uri dela druge čistilke. Ena čistilka lahko opravi
v eni uri toliko, kot druga v dveh ali treh. Razlike so še bolj
izrazite (in priznam, da na žalost tudi zamegljene) pri
intelektualnih poklicih. >>
Ne bi se strinjal s teboj,ena ura življenja je pač ena ura
življenja.Kdo pa sili kirurga da postane kirurg?Kdo mu
omogoča, da lahko študira?Če ne bi bilo proizvajalcev hrane (
da zanemarimo čistilke ),bi se potencialni kirurg moral
najprej ukvarjati s iskanjem hrane in dvomim da bi pol imel
čas še za študij.Če se gremo pravično družbo,potem naj bi šlo
za enakopravno porazdelitev dela.Prej preživi kmet brez
dohtarja, kot pa dohtar brez kmeta.Več kot očitno je,da ne
rabi vsak zemljan kirurga,rabi pa prav gotovo hrano.Dokler ti
ne bo jasno( in podobno mislečim ) da ura dela mora biti
primerljiva med vsemi enako,bo pač sranje na tem
svetu.Zakaj bi nekdo opravljal svoje delo slabo,če je plačan
enakovredno kot drugi?
<<Denar ni samo menjalno sredstvo, ki olajša trgovanje. Je
tudi nekakšno potrdilo, da nekdo razpolaga z določeno količino
moči.>>
Denar je v svojem bistvu enota za vrednost človeškega
življenja.Za eno uro dela dobiš 2,5,10,50 eurov in toliko je
vredno tvoje življenje.Če bi vrednost denarnih valut imela
osnovo v človeških življenjih in ne v zlatu,bi se kvaliteta
življenja drastično zvišala.
<< Seveda to ne pomeni, da je vse mogoče kupiti za denar in
da je denar vsemogočen…je pa denar tisti agens, s katerim je
mogoče poganjati velike kolektivne projekte in usmerjati vire,
kar bi bilo praktično nemogoče, če bi sistem temeljil na
popolnem prostovoljstvu in na absolutnem pluralizmu idej.>>
Iz tvoje perspektive je tako,iz moje pa ne.Samo spomni se
kaj vse je bilo narejeno v jugi med leti 1946-60 na
prostovoljni bazi. Dokler ne bi poizkusili,ne bi mogli 100%
vedeti. Važna je motivacija,če ljudje vedo kaj bodo dobili,se
da vse narediti.
<<Ozaveščenost ljudi, o kateri nekateri sanjajo, ne bi
pripeljala samo pravičnih modelov za vrednotenje dela in
potreb, marveč bi morala zagotavljati tudi delovanje sistema
brez vsakega denarja in vsakega nadzora. Taki sistemi pa so
popolnoma nemogoči - celo v statičnih nebesih (kjer se razen
na recepciji itak nič ne dogaja), se ve, kdo je šef (kdo ima
moč) in kaj je dovoljeno in kaj ni.>>
Brez nadzora pa ne gre nikjer.Vsi vse vidimo in vse slišimo, to
je najboljši sistem.
<<Enakost kupne moči pa je, ne samo utopija, marveč bi, če
bi jo uveljalvili, povzročila tudi veliko škodo. Utopija je zato,
ker ne obstaja mehanizem, s katerim bi bilo mogoče nadzirati,
kaj šele uveljaviti enakost kupne moči. Če pa bi to bilo
vendarle mogoče, bi se posledično enakost kupne moči nujno
izrazila v poenotenju oziroma v normiranju same ponudbe.
Kaj pomeni normiranje ponudbe pa si lahko predstavlja vsak
– v prvi vrsti to pomeni njeno osiromašenje in kronično
zmanjšanje fleksibilnosti. Ljudje imajo namreč tudi zelo
različne potrebe, kar ne izhaja nujno iz nekih kapric, marveč
je posledica naravnih danosti (zelo različnih fenotipov).
Določenih stvari pač ni mogoče normirati, niti uravnati, še
najmanj pa je to smiselno početi zaradi ideala neke vzvišene
enakosti.>>
To si napačno razumel.Vsak ima vsaj približno enako
denarja,kupuje pa tisto kar mu paše( tisto za kar misli da je
najboljše zanj ).
<<Vem, da se mnogi ne boste strinjali, ampak prepričan sem,
da obstoječega sistema ni mogoče spremeniti (izboljšati) z
neko radikalno spremembo paradigme. Tako imenovanih
»ozaveščenih« ljudi je veliko premalo, da bi se lahko
spremenil sistem, ki se je izgrajeval, odkar so nastale prve
večje človeške skupnosti. (Delitev dela in menjalna blagovna
ter kasneje monetarna trgovina.) Kapitalizem je star vsaj
toliko, kot so stare prve velike civilizacije in se ni začel z
Adamom Smithom. Kapitalizem je preveč kompleksen,
prilagojen in harmoniziran s človeškimi nravmi, in tisto, kar je
najbolj grozljivo – je tudi preveč samoregulirajoč sistem, da bi
ga mogli kar odpraviti in zamenjati z nečim drugim. Težava je
v tem, da NI NIKOGAR V OZADJU – ljudje, ki imajo v rokah
skoncetrirano največjo moč (denar), so sicer znani, mnogi tudi
poimensko – in seveda služijo kot strelovod za gnev ljudi, so
dobrodošli pri iskanju grešnega kozla in seveda za množico
teorij zarote, ampak - poanta oziroma moč kapitalizma ni v
tem oziroma v teh sicer močnih posameznikih – ti
predstavljajo samo »stransko škodo« - so proizvod
kapitalizma, niso pa njegov izvor oziroma vzrok. Moč
kapitalizma je v tem, ker je danes kapitalist lahko skoraj
vsakdo, če le hoče, je dovolj sposoben in dovolj motiviran.
Pravila igre omogočajo in spodbujajo kopičenje in ljudje
instinktivno radi kopičijo, ker jim to daje (lažen) občutek
varnosti. >>
Tudi to bi se hitro spremenilo,če bi bila ura dela pravično
ovrednotena.A je kaj narobe z delom pri kapitalistu,če ta
pravično plača?
<<Nekateri si domišljajo, da bo bolje, če bo ljudstvo prevzelo
»vajeti v svoje« roke in zrušilo sedanje oblastnike, po
možnost s kako revolucijo. Kdo jih bo pa zamenjal in kdo bo
potem poskrbel za uveljavljanje novega modela pravičnosti?
Kdo sploh ima to moč in premore takšno moralno avtoriteto?
Mogoče novi diktator, ki bo nastopil v imenu tako imenovane
»ljudske volje«? Vse to je zgodovina že videla… (Odkar
obstaja človeštvo, ljudje govorijo, da tako ne gre več
naprej.)>>
Vse je stvar dogovora.Postavijo se nova pravila( ala 10
b.zapovedi ) in veselo na delo.A misliš, da ljudje ne bi dobro
delali,če bi vedeli da jih čaka pravično plačilo in dobro
življenje?
Nov družbeni red
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sobota, 16. oktober 2010 @ 14:36 CEST
Nov družbeni red?
Ne bo držalo.
Možna je le nova oblika
enega in edinega
možnega družbenega reda.
Boris
Nov družbeni red
Prispeval/a: MC dne sobota, 16. oktober 2010 @ 23:15 CEST
>> življenja.Za eno uro dela dobiš 2,5,10,50 eurov in
>> toliko je vredno tvoje življenje.Če bi vrednost denarnih
>> valut imela osnovo v človeških življenjih in ne v zlatu,
>>bi se kvaliteta življenja drastično zvišala.
Osh-kosh - tukaj si močno protisloven sam s sabo. Po eni
strani meniš, da bi morala biti ena ura plačana enako, ne
glede na vrsto dela, po drugi strani pa naj bi denar oziroma
plačilo v denarju predstavljajo nekakšno mero za vrednost
človeškega življenja. Ljudje, ki ne morejo delati, so po tej
logiki brez vrednosti. Življenja ljudi, ki so sposobni zaslužiti
največ na uro ali če hočeš, ki so sposobni narediti največ, pa
so po tej logiki tudi vredni največ.
>> Samo spomni se kaj vse je bilo narejeno v jugi med
>> leti 1946-60 na prostovoljni bazi. Dokler ne bi
>> poizkusili,ne bi mogli 100% vedeti. Važna je motivacija,
>> če ljudje vedo kaj bodo dobili,se da vse narediti.
Veliko se je naredilo tudi drugje, kjer so vladali drugačni
modeli. Veliko so naredili tudi v prisilnih delovnih taboriščih.
Veliko so naredili tudi tam, kjer je vladal brutalen trg delovne
sile in za pičle mezde. Delovne brigade so lahko uspešen
model za čase, ko vladajo izredne razmere in ljudje zmorejo
nekaj časa živeti od upanja in od idej. Ljudi lahko motiviraš na
tisoč in en način – lahko jim obljubiš nebeško kraljestvo ali raj
na zemlji – in potem delajo kot mravljice za svojega
gospodarja.
Prostovoljstvo je čudovito dopolnilo k temu, da je družba bolj
prijazna in socialna, ne more pa postati osnova za dominanten
ekonomski model – iz preprostega razloga, ker ljudje nismo
kloni in smo genetsko zelo specifična bitja, z močno izraženimi
individualnimi karakteristikami. Ljudi je, brez čredniške
manipulacije, zelo težko uniformirati. Ljudje pač nismo
mravlje, niti nismo čebele. Smo živali z močnim smrtnim
gonom in zavestjo o lastni umrljivosti, hkrati smo sesalci, naša
biološka občutja temeljijo na močni potrebi po toplini in
varnosti, zelo izrazito smo tudi opremljeni z instinkti, ki so
zaščitniški do mladičev in ožjih družinskih oziroma plemenskih
pripadnikov. Po naravi smo (tudi) sektaška bitja. Tako nas je
opremila evolucija. Tudi naša zmožnost za empatijo in
žrtvovanje za skupnost je do neke mere evolucijskega izvora.
Vseeno pa ekonomskega modela ni mogoče izgraditi na
predpostavki, da smo absolutno altruistična bitja enakih
potreb in zmožnosti. Seveda je o tem možno fantazirati…a v
praksi stvari pač ne delujejo tako in nikoli ne bodo. Nazadnje
je potreben kompromis, ki mora nujno omogočati
koeksistenco tistih, ki dajejo več, s tistimi, ki iz takšnih in
drugačnih razlogov delajo manj in slabše ali celo predvsem
jemljejo. Sistem absolutne pravičnosti je absolutno nemogoč.
(Zanimivo pa je, da kapitalistični ekonomski model pogosto
kritizirajo tisti, ki ne delajo nič ali pa samo čvekajo,
socialistični model pa tisti, ki so izraziti neto prejemniki
socialne pomoči.)
Mimogrede - altruistični biološki modeli (npr. pri čebelah), ki si
jih ljudje jemljejo za zgled, v resnici niso niti najmanj prijazni
- tiste, ki ne morejo delati oziroma, ki ne delajo (na primer
odvečne trote), čebele gladko izvržejo iz panja. Enako velja
za šibke. Čebelji "altruizem" je v evolucijsko vprogramiran.
Življenje posamezne čebele ne velja nič - važno je le
preživetje skupnosti. To je model, ki ga absolutno ni mogoče
aplicirati na človeško skupnost.
>> To si napačno razumel.Vsak ima vsaj približno
>> enako denarja,kupuje pa tisto kar mu paše
>>( tisto za kar misli da je najboljše zanj ).
Saj prav to ti govorim – ljudem »pašejo« različne stvari
(imajo različne potrebe), ki jih je popolnoma nemogoče
zadovoljiti z isto količino denarja. Ljudi je vsaj teoretično
mogoče plačati enako na uro za različno delo, popolnoma
nemogoče pa je z enako količino denarja zadovoljiti specifične
individualne potrebe.
>> Tudi to bi se hitro spremenilo,če bi bila ura dela pravično
>> ovrednotena.A je kaj narobe z delom pri kapitalistu,če ta
>> pravično plača?
Kaj je narobe?!! Najprej to, da si spet protisloven sam s seboj
– po eni strani se ti zdi prav, da je ena ura dela čistilke enako
plačana kot ena ura kirurga, po drugi strani pa se ti zdi
opravičljiv obstoj kapitalistov? In koliko naj bo po tvojem
plačana ena ura dela kapitalista? Si moreš predstavljati
podjetje za čistilni servis, katerega 100 % lastnik bi bil
kapitalist, v njem bi pa delalo sto snažilk z enako urno
postavko, ki bi bila enaka urni postavki kapitalista, ki bi
takšno podjetje vodil. Kaj bi z dobičkom v takem podjetju in
kaj bi z morebitno izgubo v takem podjetju – bi jo
enakomerno razdelili med zaposlene. Kakšen je potem sploh
še smisel kapitalizma in lastnine na sploh???!!!
>> Vse je stvar dogovora. Postavijo se nova pravila
>> ( ala 10 b.zapovedi ) in veselo na delo.
Ljudje si izmišljajo nova pravila in popravljajo stara, odkar
obstaja človeštvo, kar je sicer povsem v redu, a to še ne
pomeni, da bi neka nova pravila mogla rešiti vse težave. Na
tak način (postavimo nova pravila potem pa veselo na delo)
so reševali težave diktatorji. Predvsem pa obstaja vprašanje,
kdo bo sestavil nova pravila in katera avtoriteta jih bo vsilila.
Kakšne so izjeme. Je mogoče uporabiti ista pravila za vse
ljudi? Jih je mogoče prilagajati regijskim specifičnostim?
>> A misliš, da ljudje ne bi dobro
>>delali,če bi vedeli da jih čaka pravično
>> plačilo in dobro življenje?
Ne, mislim, da ne bi! Pravzaprav obstaja mnogo takšnih ljudi
že danes, pa tega ne počnejo. Nekateri preprosto nočejo in ne
želijo delati, kaj šele dobro delati, tudi če imajo vse pogoje za
to. In seveda obstajajo tudi takšni, ki delajo dobro, kljub
temu, da vedo, da jih ne čaka boljše življenje in da niso
ustrezno plačani. Za nameček obstajajo med ljudmi že v
osnovi razlike, zaradi katerih, kljub istemu vloženemu trudu,
ne opravijo enako dobro istega dela v enakem času.
Boljše plačilo za določeno vrsto dela je tudi regulativ, ki ljudi
usmerja v opravljanje poklicev, ki so nepogrešljivi, a se zanje
ljudje ne bi nikoli odločili, če bi veljalo pravilo, da so vse ure
dela enako plačane. Nekatera dela so preprosto bolj
obremenjujoča za telesno in za psihično zdravje kot druga.
Nov družbeni red
Prispeval/a: hetLicht dne nedelja, 17. oktober 2010 @ 11:16 CEST
"Vem, da se mnogi ne boste strinjali, ampak prepričan sem, da obstoječega sistema ni mogoče spremeniti (izboljšati) z neko radikalno spremembo paradigme."
Jaz vidim to spremembo kot projekt na doooooolgi rok.
Nov družbeni red
Prispeval/a: Boris Kononenko dne nedelja, 17. oktober 2010 @ 14:09 CEST
Vodstvo EU je ravno opravilo razgovor s prostozidarju o njihovem sodelovanju pri odpravljanju revščine. MC, ne išči dokazov za to, saj je to obelodanjeno na siol.net . Torej revščino, naj bi odpravili tisti, ki sojo ustvarili.
Zakljček je enostaven: nen ov družbeni red, le nova oblika že od nekdaj obstoječega družbenega reda.
Boris
Nov družbeni red
Prispeval/a: kitka dne nedelja, 17. oktober 2010 @ 23:05 CEST
>> življenja.Za eno uro dela dobiš 2,5,10,50 eurov in
>> toliko je vredno tvoje življenje.Če bi vrednost denarnih
>> valut imela osnovo v človeških življenjih in ne v zlatu,
>>bi se kvaliteta življenja drastično zvišala.
Osh-kosh - tukaj si močno protisloven sam s sabo. Po eni
strani meniš, da bi morala biti ena ura plačana enako, ne
glede na vrsto dela, po drugi strani pa naj bi denar oziroma
plačilo v denarju predstavljajo nekakšno mero za vrednost
človeškega življenja. Ljudje, ki ne morejo delati, so po tej
logiki brez vrednosti. Življenja ljudi, ki so sposobni zaslužiti
največ na uro ali če hočeš, ki so sposobni narediti največ, pa
so po tej logiki tudi vredni največ.
Kitka - realno razmerje fena 1:3 - 4 = maksi
>> Samo spomni se kaj vse je bilo narejeno v jugi med
>> leti 1946-60 na prostovoljni bazi. Dokler ne bi
>> poizkusili,ne bi mogli 100% vedeti. Važna je motivacija,
>> če ljudje vedo kaj bodo dobili,se da vse narediti.
Veliko se je naredilo tudi drugje, kjer so vladali drugačni
modeli. Veliko so naredili tudi v prisilnih delovnih taboriščih.
Veliko so naredili tudi tam, kjer je vladal brutalen trg delovne
sile in za pičle mezde. Delovne brigade so lahko uspešen
model za čase, ko vladajo izredne razmere in ljudje zmorejo
nekaj časa živeti od upanja in od idej. Ljudi lahko motiviraš na
tisoč in en način – lahko jim obljubiš nebeško kraljestvo ali raj
na zemlji – in potem delajo kot mravljice za svojega
gospodarja.
Prostovoljstvo je čudovito dopolnilo k temu, da je družba bolj
prijazna in socialna, ne more pa postati osnova za dominanten
ekonomski model – iz preprostega razloga, ker ljudje nismo
kloni in smo genetsko zelo specifična bitja, z močno izraženimi
individualnimi karakteristikami. Ljudi je, brez čredniške
manipulacije, zelo težko uniformirati. Ljudje pač nismo
mravlje, niti nismo čebele. Smo živali z močnim smrtnim
gonom in zavestjo o lastni umrljivosti, hkrati smo sesalci, naša
biološka občutja temeljijo na močni potrebi po toplini in
varnosti, zelo izrazito smo tudi opremljeni z instinkti, ki so
zaščitniški do mladičev in ožjih družinskih oziroma plemenskih
pripadnikov. Po naravi smo (tudi) sektaška bitja. Tako nas je
opremila evolucija. Tudi naša zmožnost za empatijo in
žrtvovanje za skupnost je do neke mere evolucijskega izvora.
Vseeno pa ekonomskega modela ni mogoče izgraditi na
predpostavki, da smo absolutno altruistična bitja enakih
potreb in zmožnosti. Seveda je o tem možno fantazirati…a v
praksi stvari pač ne delujejo tako in nikoli ne bodo. Nazadnje
je potreben kompromis, ki mora nujno omogočati
koeksistenco tistih, ki dajejo več, s tistimi, ki iz takšnih in
drugačnih razlogov delajo manj in slabše ali celo predvsem
jemljejo. Sistem absolutne pravičnosti je absolutno nemogoč.
(Zanimivo pa je, da kapitalistični ekonomski model pogosto
kritizirajo tisti, ki ne delajo nič ali pa samo čvekajo,
socialistični model pa tisti, ki so izraziti neto prejemniki
socialne pomoči.)
Mimogrede - altruistični biološki modeli (npr. pri čebelah), ki si
jih ljudje jemljejo za zgled, v resnici niso niti najmanj prijazni
- tiste, ki ne morejo delati oziroma, ki ne delajo (na primer
odvečne trote), čebele gladko izvržejo iz panja. Enako velja
za šibke. Čebelji "altruizem" je v evolucijsko vprogramiran.
Življenje posamezne čebele ne velja nič - važno je le
preživetje skupnosti. To je model, ki ga absolutno ni mogoče
aplicirati na človeško skupnost.
Kitka - prostovoljstvo = neprecenljivi fitbeck = NAD denarjem
>> To si napačno razumel.Vsak ima vsaj približno
>> enako denarja,kupuje pa tisto kar mu paše
>>( tisto za kar misli da je najboljše zanj ).
Saj prav to ti govorim – ljudem »pašejo« različne stvari
(imajo različne potrebe), ki jih je popolnoma nemogoče
zadovoljiti z isto količino denarja. Ljudi je vsaj teoretično
mogoče plačati enako na uro za različno delo, popolnoma
nemogoče pa je z enako količino denarja zadovoljiti specifične
individualne potrebe.
Kitka - Debata odveč?
>> Tudi to bi se hitro spremenilo,če bi bila ura dela pravično
>> ovrednotena.A je kaj narobe z delom pri kapitalistu,če ta
>> pravično plača?
Kaj je narobe?!! Najprej to, da si spet protisloven sam s seboj
– po eni strani se ti zdi prav, da je ena ura dela čistilke enako
plačana kot ena ura kirurga, po drugi strani pa se ti zdi
opravičljiv obstoj kapitalistov? In koliko naj bo po tvojem
plačana ena ura dela kapitalista? Si moreš predstavljati
podjetje za čistilni servis, katerega 100 % lastnik bi bil
kapitalist, v njem bi pa delalo sto snažilk z enako urno
postavko, ki bi bila enaka urni postavki kapitalista, ki bi
takšno podjetje vodil. Kaj bi z dobičkom v takem podjetju in
kaj bi z morebitno izgubo v takem podjetju – bi jo
enakomerno razdelili med zaposlene. Kakšen je potem sploh
še smisel kapitalizma in lastnine na sploh???!!!
Kitka - Pravilno razmerje fena?
>> Vse je stvar dogovora. Postavijo se nova pravila
>> ( ala 10 b.zapovedi ) in veselo na delo.
Ljudje si izmišljajo nova pravila in popravljajo stara, odkar
obstaja človeštvo, kar je sicer povsem v redu, a to še ne
pomeni, da bi neka nova pravila mogla rešiti vse težave. Na
tak način (postavimo nova pravila potem pa veselo na delo)
so reševali težave diktatorji. Predvsem pa obstaja vprašanje,
kdo bo sestavil nova pravila in katera avtoriteta jih bo vsilila.
Kakšne so izjeme. Je mogoče uporabiti ista pravila za vse
ljudi? Jih je mogoče prilagajati regijskim specifičnostim?
Kitka - ne religijskim? - pravilno zastavljenim pravilom - za vse enako
>> A misliš, da ljudje ne bi dobro
>>delali,če bi vedeli da jih čaka pravično
>> plačilo in dobro življenje?
Ne, mislim, da ne bi! Pravzaprav obstaja mnogo takšnih ljudi
že danes, pa tega ne počnejo. Nekateri preprosto nočejo in ne
želijo delati, kaj šele dobro delati, tudi če imajo vse pogoje za
to. In seveda obstajajo tudi takšni, ki delajo dobro, kljub
temu, da vedo, da jih ne čaka boljše življenje in da niso
ustrezno plačani. Za nameček obstajajo med ljudmi že v
osnovi razlike, zaradi katerih, kljub istemu vloženemu trudu,
ne opravijo enako dobro istega dela v enakem času.
Boljše plačilo za določeno vrsto dela je tudi regulativ, ki ljudi
usmerja v opravljanje poklicev, ki so nepogrešljivi, a se zanje
ljudje ne bi nikoli odločili, če bi veljalo pravilo, da so vse ure
dela enako plačane. Nekatera dela so preprosto bolj
obremenjujoča za telesno in za psihično zdravje kot druga.
Kitka - Sistemske rešitve so delo sistema - sistem vzdržuje sistem - posameznik je žrtev sistema
-----------------------------------------------------------------------
Nov družbeni red
Prispeval/a: osh-kosh dne ponedeljek, 18. oktober 2010 @ 16:54 CEST
izhodišča,ki se jih lahko še izpopolni. Ne verjamem, da misliš
da je sedanje stanje idealno in da ga ni treba spreminjati.
Razlike med plačami so prevelike.Vsi imamo eno življenje in
če smo enakovredni potem mora biti plačilo za eno uro dela
približno enakovredno.
Dejstvo je da smo na skupni barki in da eni brez drugih ne
moremo preživeti in mora biti solidarnost med nami. Če bi
imel na razpolago dve opciji :
1/snažilka v Jugoslaviji do leta 1980 ( kjer je plača v razmerju
1:5 z direktorjem )
2/uslužbenec srednjega sloja v ZDA
kaj bi izbral?
Ad1/ vse se da korigirati s solidarnostjo
Ad2/Tvoji primeri so primeri prisile in ljudje na koncu niso
dobili nič ali pa zelo malo,pa še svobodni niso bili.
Smisel mojega modela je ravno v tem, da če ljudje vedo da
bodo približno isto plačani za svoje delo bodo delali tisto kar
jim je všeč in ne bi silili v delo, ki jih ne veseli, a je dobro
plačano.Zato je tudi potrebno kombinirati najboljše iz
kapitalizma z najboljšim iz socializma.
Ad3/
Glede različnih potreb je pa tako,da bi moral vsak
posameznik uvideti kakšna potreba je še smiselna za njegovo
situacijo.
Ad4/
Ne zagovarjam obstoj kapitalistov.Kapitalizem je bil smiselen
na začetku,sedaj ni več.Ljudje imamo veliko več znanja kot
pred 100 leti in zato ne boš mogel nobenega prepričati,da so
dobički pravični samo za lastnike.Tisti ki dela, naj so tudi deli
dobiček!
Ad5/
Nova pravila se bi vzela iz prakse,ko bi se videlo kaj ne štima.
V slogi je moč, je že star slovenski pregovor.
Ad6/
Jaz pa imam drugačne izkušnje.Mama je delala v Leku in tam
so res imeli poštimano pravično.Če je kdo opazil kaj
škodljivega je prijavil nadrejenemu in stvar je bila zelo hitro
popravljena.Delavci so radi delali,dobro so bili plačani in Lek
je še danes super firma. Res je da delavci nimajo kaj dosti
zraven upravljanja,vendar nniti ne rabijo,ker je vse tako kot
da bi sami vodili firmo:dobra plača,fini odnosi,dobički,
božičnice, regres vse teče.Temu bi lahko rekli socialni
kapitalizem,kjer lastnik skrbi za svoje delavce kot da so
njegova družina.
Drugod pa je sranje.Rudarji bi morali biti najbolj plačani,
najbolj si uničujejo zdravje pri svojem delu.
Dovolil si bom prilepiti članek Jake Lucuja iz Poleta,kot nek
primer kako bi si lahko ustvarili nova pravila za novo državo.
Imagine
Predstavljajte si srečno deželo.Predstavljajte si deželo, v
kateri ni sistematičnega izčrpavanja podjetij in ljudi za čpln v
portoroški marini.Predstavljajte si deželo, v kateri ni
sindikatov, ker niso potrebni.Predstavljajte si deželo, v kateri
ni stavk.Predstavljajte si deželo, v kateri ni govora o
socialnem dialogu, ker je ta bistvo vsega, ker je njeno
tkivo.Predstavljajte si deželo, v kateri so delavci solastniki
tovarn, podjetij v katerih so zaposleni.Predstavljajte si
deželo, v kateri so delavci,solastniki tovarn, podjetij, v katerih
so zaposleni, zares soudeleženi pri dobičku.Predstavljajte si
deželo, v katri je ljudem idej omogočen brezmejni
razvoj.Predstavljajte si, kako razvijajo idejo, kako v proces
razvijanja ideje pritegnejo nove ljudi in jim dajo možnost, da
se začne razvijati še njihova brezmejnost.Predstavljajte si
energijo, predstavljajte si zanos, ki bi ob tem
nastajal.Predstavljajte si, kakšne nove procese bi sprožila ta
energija, ta zanos.Predstavljajte si število novih delovnih
mest, ki bi ob tem zrasla.Predstavljajte si brezmejno število
zadovoljnih ljudi, solastnikov tovarn, podjetij, v katerih so
zaposleni, ko hodijo po cesti.Predstavljajte si ljudi, ki ne
razmišljajo o tem , kako bodo dan nekako preživeli do večera
in pobegnili v spanec, temveč o tem, kako bi ta dan obogatil
prejšnjega in bi zato večer uživali zaradi dneva, ki je ravno
začel dremati, in bi jim spanec pomenil zgolj radostno krepčilo
pred še bolj radostnim novim dnevom.Predstavljajte si deželo,
v kateri so naravne danosti njenih ljudi porazdeljene tako, da
vsi prispevajo in vsi jemljejo.Predstavljajte si deželo, vkateri
so njene naravne danosti ljubeče negovane. Predstavljajte si
mesta v deželi, po katerih cestah vozijo samo električna vozila
javnega prometa.Predstavljajte si deželo, v kateri gre vsak
otrok lahko pozimi na sneg, pozimi na morje.Predstavljajte si
deželo, v kateri se o gospodarskih kriminalcih ne govori s
strahospoštovanjem.Predstavljajte si deželo, v kateri
kriminalcev nimajo za ljudi z jajci.Ker jih nimajo.Predstavljajte
si deželo, v kateri so kriminalci za zapahi, še posebno tisti,
katerih lakomnost je na cesto pognala nekaj tisoč
družin.Predstavljajte si deželo, kjer je poštenost
vrlina.Predstavljajte si deželo, kjer politika ne bi bila boj za
kruh.Predstavljajte si deželo, kjer bi bili politiki modreci.Siti
modreci. Predstavljajte si deželo, v kateri bi glas starost
preglasil glas hijen.Predstavljajte si deželo, kjer se Hilda sploh
ne bi mogla zgoditi.Predstavljajte si deželo, v kateri se
politična kariera ne zamenja za Hildino
stanovanje.Predstavljajte si deželo, kjer Boško sploh ne bi
smel priti na vrh najbolj potentnega slovenskega podjetja in
ga prek hobotnice fiktivnih podjetij skoraj spraviti na
kolena.Predstavljajte si deželo, kjer Igorju sploh nebi bilo
dovoljeno šahirati z delnicami in pri tem veter iz jader
odpihniti najvitalnejši slovenski regiji.Predstavljajte si deželo,
v kateri sploh nebi bilo trga vrednostnih papirjev in z njimi tudi
ne špekulacij in trgovanja z zrakom.Predstavljajte si deželo, v
kateri bi se posebnim odposlancem Vatikana in Washingtona
smejali že cariniki na meji. Predstavljate si deželo, v kateri
mobinga sploh ne bi bilo.Predstavljajte si deželo, v kateri
mobinga ne bi bilo, ker bi se njegovi izvajalci zavedali, da v
veliki sliki življenja najbolj škodijo sebi in svojim
naslednikom.Predstavljajte si deželo, v kateri zadnjica
bulmastifa ne bi bila spolni objekt.Predstavljate si deželo, v
kateri zdravnik elite ne hodi po vrtu z dildom okoli
pasu.Gol,pozimi.Predstavljate si deželo, v kateri predsednik
vlade ne trguje z oklepniki.Predstavljate si deželo, v kateri
Krystle Carrington ne vodi dnevne politike, se ne dela norca iz
ljudi, četudi ne pred ljudmi.Predstavljate si deželo, v kateri res
velja, da je smeh pol zdravja.Predstavljajte si deželo, v
katteri se ljudje smejejo iz srca in ne iz brezupa.Predstavljajte
si deželo, v kateri so ljudje pripravljeni žrtvovati znoj,kri in
solze, če se jim le naravnost pove, v kakšnem stanju je
dežela,kam hoče in kaj mora storiti za to, da bi začela
korakati po poti, po kateri hoče.Predstavljajte si deželo v
kateri osrednja banka ni talka politike,temveč servis ljudstvu.
Predstavljajte si deželo, kjer odgovornost do sebe pomeni
družbeno odgovornost.predstavljajte si deželo, v kateri
različni pogledi pomenijo nezlomljivo moč.Predstavljajte si
življenje, kot je bilo nekoč zamišljeno.Predstavljajte si deželo
, v kateri živite.Predstavljajte si Slovenijo, kot bi lahko bila.
Jaka Lucu,Polet
Nov družbeni red
Prispeval/a: kitka1 dne torek, 19. oktober 2010 @ 11:53 CEST
Polet - dobro misliš.
Nov družbeni red
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 19. oktober 2010 @ 14:07 CEST
da. Vendar šele, ko bodo trenutni pogoji ustvarjanja družbenega reda preseženi, da ne rečem uničeni. Drugače bomo priča le novim oblika enega in istega.
Boris
Nov družbeni red
Prispeval/a: stojči dne torek, 19. oktober 2010 @ 14:44 CEST
Pravi, da obstajajo štirje osnovni sistemi;
1. demokracija
2. anarhija
3. monarhija
4. teokracija
zanj je najslabša demokracija v kateri se niti ne ve kdo točno vlada,
zanj je boljša anarhija, nihče ne vlada, vsak se znajde po svoje,
še boljša je zanj monarhija v kateri eden vlada,
najboljša od vseh pa je zanj teokracija v kateri vladata mir in ljubezen.
sam se popolnoma strinjam s Sokratovim razporedom družbenega reda. ;)
---
stoychi
Nov družbeni red
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 19. oktober 2010 @ 15:00 CEST
Družbo tvorita dva velika razreda: tisti, ki imajo več teka kakor večerij in tisti, ki imajo več večerij kakor teka.
CHAMORT ( francoski oralni filozof): Načela in misli
Duhokracija - diktatura višje resnice
Prispeval/a: MC dne četrtek, 21. oktober 2010 @ 22:25 CEST
Delovanje takega sistema v praksi je seveda lahko bolj ali manj uspešno, bolj ali manj skladno s »pravili igre«. Gre za sistem, ki je podvržen zlorabam in dopušča ekscese, a vendar deluje in je priermljivo uspešnejši od konkurenčnih modelov.
Gnus nad demokracijo najbolj izražajo prav tisti, ki si domišljajo, da vedo in poznajo zadnjo ali absolutno resnico, kot tudi tisti, ki verjamejo, da je mogoče doseči neko absolutno pravičnost. Med najbolj zagretimi so tisti, ki si domišljajo, da se prav njim godi velika krivica. Tudi Sokratov (oziroma bolje rečeno Platonov) odpor do demokracije je izviral iz podobnih resentimentov. Demokracija je pogosto najbolj osovražena prav pri idealističnih filozofih, duhovnežih in teologih - ki sebe vidijo kot preroke pravičnosti, v politikih pa vidijo predvsem pokvarjence in sebičneže.
Demokracija pač izhaja iz principa, da ima tudi največji butec en glas, tako kot ima en glas filozof ali modrijan. In tisti, ki imajo vse ljudi, razen sebe in svojih priljubljenih filozofov ali gurujev, za butce, nujno sovražijo demokracijo, saj v takem sistemu nujno vidijo uzakonjeno nepravičnost. Sovražijo realno demokracijo – takšno, kot izhaja iz prakse, seveda. (Še zmeraj so jih polna usta neke idealizirane, »resnične« demokracije, običajno takšne, kjer so vsi ljudje včlanjeni v stranko »pravičnost in mir« in so vsi predani neki univerzalni vseobsegajoči ljubezni. Ljudje, ki niso zavezani njihovi višji resnici, ne bi smeli imeti volilne pravice.)
Guruji višje resnice se ne morejo in nočejo sprijazniti z dejstvom, da v njihovem imenu odločajo tudi butci ali predvsem butci, ki so za nameček lahko tudi pokvarjenci, oziroma bolje rečeno, da namesto njih odločajo ljudje, ki jih oni sami smatrajo za butce ali pokvarjence. Seveda takšni kritiki demokracije praviloma ne kandidirajo na listah kakih strank, niti kot posamezniki, običajno z izgovorom, da je politika preveč pokvarjena in umazana za njihovo čisto avro. Običajno se niti ne udeležijo volitev, so pa sila podjetni, ko je potrebno pljuvati po oblastnikih, ki so jih izvolili drugi.
Ljudje vedno dobijo takšno oblast, kot jo zaslužijo. Tisti, ki na volitve ne gredo, pa bi v resnici zaslužili diktaturo ali teokracijo. Slednja je samo perfidna oblika diktature.
Demokracija je sistem, ki ima potencial in mehanizme, da se izboljšuje. Zato je tudi (prosto po Churchillu) najboljši sistem med vsemi slabimi. Demokracija je hkrati tudi debata o tem, kaj demokracija je in kako jo izboljšati. Demokracija pomeni tudi učenje o tem, kako živeti v negotovosti in z negotovostjo, kako kohabitirati z drugače mislečimi). Ljubosumni ljubitelji ultimativne resnice (filozofi, ezoteriki in teologi) se bodo stežka spoprijateljili s tem.
Demokracija pomeni priznati legitimnost tudi farizejem in sofistom. Tega nista zmogla niti Jezus, niti Sokrat – bila sta preveč naduta in vzvišena, da bi mogla biti demokrata.
Duhokracija - diktatura višje resnice
Prispeval/a: franci5 dne petek, 22. oktober 2010 @ 14:44 CEST
Nisem tako pameten, kot vi, me pa čudi, zakaj vam nihče ne odgovori, kot si sam misli. Taki ljudje, kot ste vi, ne bodo nikoli prispevali k boljšemu svetu, ker imate vse ljudi okrog sebe za manjvredne, če mislijo kaj dobrega. Ste podpornik sistema, kjer nam vladajo ljudje, ki mislijo, da so sami na temu svetu. Vi se posmehujete vsem, ki mislijo dobro, mnogokrat bi radi kaj dobrega naredili pa ne morejo, ker jih zaustavijo sistemski vzvodi, ki so veliko močnejši od duhovne integritete. Pustite ljudem, da se vsak trudi in prispeva koliko dobrega lahko, nimate pravice, da jih imate za butce.
.
Duhokracija - diktatura višje resnice
Prispeval/a: MC dne petek, 22. oktober 2010 @ 14:57 CEST
>> prispeva koliko dobrega lahko,
Mi lahko pokažete, kje in kdaj komu nisem dovolil, da bi se trudil in prispeval koliko dobrega lahko!
Očitno imate težave pri razlikovanju tako osnovnih pojmov kot so "ne strinjati se z nekom" in "jemati nekomu pravico" ali "dovoljevati nekomu nekaj".
>> nimate pravice, da jih imate za butce.
Zelo se motite, gospod Franci. Moja pravica je, da imam druge ljudi, vključno z vami, za butce. In vaša pravica je, da imate mene ali kogarkoli drugega za butca. Bi želeli živeti v državi, v kateri ljudje ne bi imeli te pravice?
Duhokracija - diktatura višje resnice
Prispeval/a: stojči dne petek, 22. oktober 2010 @ 15:11 CEST
Jezus in Sokrat sta bila od vseh takrat živečih ljudi še najbolj ponižna.
Jezus je v znak svoje ponižnosti učencem celo umival noge,
Samo velik iluzionist lahko smatra, da ima demokracija potencial in mehanizme, da se izboljšuje.
Dragi MC politične razmere pri nas in v svetu te žal popolnoma demantirajo.
uživaj
---
stoychi
pavza za smeh
Prispeval/a: Violeta dne petek, 22. oktober 2010 @ 23:24 CEST
nizzja - ne smeš
ajajaj - ajajaj
zja - smem
http://www.youtube.com/watch?v=JCTBjoQf5Ac&feature=related
:)
Nov družbeni red
Prispeval/a: BOJANMEHLE1 dne četrtek, 6. januar 2011 @ 10:25 CET
O tej temi bo predaval Dr. Matjaž Mulej na dogodku
TEDxMaribor, ki se bo odvijal 25. januarja 2011 v Mariboru.
Nov družbeni red
Prispeval/a: MIHAEL* dne četrtek, 6. januar 2011 @ 11:13 CET
Naj se vam odpira, naj vas slišijo, naj vas upoštevajo.