V okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse slovenska javnost spoznava domače in tuje dobre prakse na področju zniževanja izpustov CO2. Projekt, pripravljen v skladu s Strategijo Evropa 2020 in smernicami Kažipota za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do 2050, izvajajo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad vlade za komuniciranje in Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Umanotero, slovensko fundacijo za trajnostni razvoj.

Cilji projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse so promocija dobrih praks, razširjanje znanja in spodbuda za spremembe. Evropa, gospodarna z viri, ki je vodilna pobuda strategije, zagovarja preusmeritev v nizkoogljično gospodarstvo in premišljeno ravnanje z viri, saj bo Evropa le tako dosegla trajnostno gospodarsko rast.

Med izbranimi primeri dobre prakse je tudi Center ponovne uporabe v Tuncovcu pri Rogaški Slatini, ki je ena od dejavnosti Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo (EKO–TCE), delno financiranega iz Evropskega socialnega sklada. O poslanstvu centra, ki predmete, ki bi jih nekateri že odpisali, prevzame, obnovi in jih pripravi za ponovno uporabo, smo se pogovarjali z direktorico dr. Marinko Vovk.

Kako deluje center ponovne uporabe: kateri izdelki so primerni za ponovno uporabo, kdo jih lahko prinese k vam in kakšni stroški so s tem povezani? Kdo lahko obnovljene izdelke kupi?

Rabljene stvari nam lahko občani kar sami pripeljejo, seveda pa je dobro, da nas pred obiskom pokličejo. Imamo tudi vozilo, s katerim pridemo k občanom domov, stvari naložimo in odpeljemo v Center ponovne uporabe. Možnosti so torej tri: ljudje nas sami pokličejo in naročijo odvoz, rabljeno opremo sami pripeljejo v naš Center, občasno pa med kosovnim materialom v zbirnem centru tudi sami najdemo koristne kose opreme in jih usmerimo v proces ponovne uporabe.

Stroški, ki so povezani z obnovo in popravili, so lahko različni celo pri dveh enakih izdelkih. Šele po »diagnozi« je znano, kako in s čim se bo treba lotiti popravila in kaj bo treba dokupiti, da bo izdelek funkcionalen. Kupci pri nas lahko dobijo številne izdelke, še največkrat pa kupujejo belo tehniko, IT opremo, štedilnike na trda goriva, hladilnike, pralne stroje, otroško opremo, pohištvo, sedežne garniture in drobne aparate. Pri nas je mogoče dobiti praktično vse, in sicer po simboličnih cenah, kupuje pa lahko kdorkoli, saj s tem prispeva k varčevanju naravnih virov in k podpori socialnega podjetništva.

Koliko izdelkov ste obnovili od svoje ustanovitve? Kateri kosi so najbolj pogosti?

Center ponovne uporabe (CPU) deluje od aprila 2010, uradno pa je bil odprt  junija 2010. Prenavljamo in popravljamo predvsem garderobne omare, kuhinjske omarice, stole, male lesene izdelke in drobno opremo. Običajno so to kompleti oz. garniture, ki imajo določene pomanjkljivosti, včasih pa dobimo en sam kos, ki ga nato dodelamo in naredimo spet uporabnega. Skupna količina prenovljenih predmetov v lanskem letu je bila dvajset ton.

EKO–TCE za program Center ponovne uporabe zaposluje težje zaposljive prebivalce. Kdo so vaši zaposleni?

V Centru ponovne uporabe smo zaposlili težje zaposljive brezposelne starejše in mlajše osebe, ki šele vstopajo na trg dela. Poleg tega je pri nas zaposlen še moški, ki skrbi za logistiko in teren, ter mlajša ženska, ki skrbi za vodenje operativnega posla. Na razvojnem delu imamo še eno zaposlitev za polovični delovni čas. 

V sklopu projekta USE-REUSE bomo do maja letos skupno zaposlili šest težje zaposljivih žensk; to so starejše ženske in pa mlajše, ki še niso imele zaposlitve. Večina teh ima družboslovno izobrazbo in so do zdaj opravljale le priložnostna dela.

Katere ukrepe bi po vašem mnenju lahko izvajala velika podjetja, katerih osnovna dejavnost ni ekološka sama po sebi (npr. veliki trgovci, ponudniki mobilnih storitev, računalniška podjetja …)?

Proizvajalci opreme bi nujno morali načrtovati nove izdelke v skladu s »Cradle to Cradle« filozofijo – torej konceptom od zibke do zibke, kar pomeni, da bi izdelek po koncu uporabe  oz. izteku življenjske dobe postal surovina za drug izdelek. Ponudniki bi morali v ceno izdelkov vključiti tudi zunanje stroške, ki jih zdaj plačujemo vsi, še zlasti pa tretji svet, z zdravjem. Trgovci bi morali imeti poleg ekonomskega še širši interes– kupce bi morali ozaveščati o nevarnih sestavinah v izdelkih.

Zaradi omejenosti naravnih virov bi morala biti v ospredju kakovost in ne kvantiteta. Danes nastaja občutno preveč izdelkov za enkratno uporabo. Trgovci in distributerji ter proizvajalci bi v celoti morali prevzeti stroške za zbiranje, predelavo  odpadkov in ozaveščanje. V njihovi ceni bi moral biti zajet tudi strošek zagotavljanja ponovne uporabe, ki bi ga izvajala socialna podjetja, kar bi neposredno prispevalo k zmanjševanju brezposelnosti in k zmanjšanju količin odloženih odpadkov.

Kako realen se vam cilj Strategije Evropa 2020, ki predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80 do 95 odstotkov do leta 2050?

Danes je ta cilj videti nerealen, ker se še nihče ni resno lotil ukrepov za vpeljavo sprememb, ki so nujne. Problem je, da se države v razvoju in največje proizvajalke različnih izdelkov (Kitajska, ZDA ...) niso pripravljene odpovedati sedanjim tipom proizvodnje in storitev, kjer je produkcija toplogrednih plinov absolutno previsoka.

Tudi če bi že včeraj imeli podpisane pogodbe in deklaracije za uresničitev tega cilja, bi bilo zelo malo možnosti za realizacijo v praksi, dokler se družba kot celota ni pripravljena odreči potrošništvu in razmetavanju z naravnimi viri. Ni problem v ljudeh, problem je v resni politični volji. Lahko se gremo všečne akcije, kot je akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, a z njimi bomo zameglili resnične težave in odgovornosti ključnih akterjev in bojim se, da ciljev na področju, ki ga omenjate, ne bomo dosegli.

Zanimivosti:

• V prihodnjih treh letih bo v Sloveniji odprlo vrata še sedem centrov ponovne uporabe. Ti bodo v Kranju, Ljubljani, Dolu pri Hrastniku, Celju, Velenju, Miklavžu na Dravskem polju in Trebnjem.

• V Centru ponovne uporabe ugotavljajo, da ponovna uporaba postaja tudi trend, saj imajo stari prenovljeni izdelki posebno »dušo« in dišijo po nostalgiji. Tudi zato pri prenovi izdelkov sodelujejo z oblikovalci.

Več o projektu si lahko preberete na povezavi: http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse

Spletišče Evropske komisije z imenom Prebujena generacija (Generation Awake) je namenjeno spodbujanju učinkovite rabe virov predvsem med otroki in mladimi. Več na www.generationawake.eu

Prihajajoči dogodki v okviru projekta Slovenija znižuje CO2:

• 6. marec: Trajnostna mobilnost, predstavitve in posvet. Mestna hiša na Mestnem trgu 1 v Ljubljani, več informacij na: http://www.slovenija-co2.si/index.php/trajnostna-mobilnost-6marec.

• 20. marec: Lokalni obnovljivi viri, strokovni obisk dveh dobrih praks v sosednji Avstriji. Ekopark Hartberg in Center predelave lesa HIZ Zeltweg, več informacij bo kmalu na voljo na www.slovenija-co2.si.

Vir: www.euekspres.eu