Piše: Valerija Hozjan v novih Misterijih www.misteriji.si

Prednosti varčnih sijalk, o katerih se govori, in pomanjkljivosti, o katerih se raje molči

Proizvajalci in prodajalci si manejo roke, znanstveniki so navdušeni, svetovne vlade sprejemajo ukrepe, okoljevarstveniki še razmišljajo, ali je varčna sijalka res rešitev. Vendar se prednosti kaj hitro prelevijo v pomanjkljivosti, če varčne sijalke uporabljamo brez vednosti o mogočih stranskih učinkih.

Prvi zdravniki in znanstveniki že svarijo pred slabim, neuravnoteženim svetlobnim sestavom, ki je odgovoren za glavobole, hormonske težave in epileptične napade. Klasična varčna sijalka vsebuje šest do osem miligramov živega srebra. Če jo zlomite, odprite okna in za petnajst mi­nut zapustite prostor, svetujejo na BBC-ju.

Zdrobljenih delcev ne sesajte, am­pak jih pometite in spravite v nepre­dušno plastično vrečko ter odložite v po­­sebne zbiralnike. Toksikolog dr. Da­vid Ray sicer trdi, da ena razbita sijalka še ne ogrozi vašega zdravja, drugo je, če jih razbijete pet naenkrat ali ste zapo­sleni v tovarni, kjer jih proizvajajo. Zdrobljena ali ne, varčna sijalka, ki so jo začeli razvijati že leta 1970, torej sodi med nevarne in ne gospodinjske odpadke.

O prednostih, kot sta daljša življenj­ska doba (ob pravilni uporabi vam varč­na sijalka lahko razsvetljuje dom tudi do osem let) in petkrat manjša poraba ener­gije ob manjši proizvodnji toplote, po­slu­ša­mo in beremo vsakodnevno. Vendar se prednosti kaj hitro prelevijo v pomanjkljivosti, če varčne sijalke upo­rab­ljamo brez vednosti o mogočih stranskih učinkih. Tako pogosti vklopi in izklopi skrajšajo življenjsko dobo z mož­nih osmih let na eno leto.

Tudi pravilna sobna temperatura igra pomembno vlo­go. Meritve, ki so jih opravili neodvisni raziskovalci v Avstriji, so pokazale, da sistemi svetilnih cevi delujejo optimalno le pri višjih sobnih temperaturah. Že pri normalni sobni temperaturi je svetlobni izkoris­tek lahko slabši. Zagovorniki varčnih si­­jalk zatrjujejo, da bi zgolj z njihovo pomočjo zmanjšali porabo elektrike in omejili izpuste oglji­kovega dioksida.

Resnica je, da LED-diode porabljajo manj energije kot varčne sijalke, ker pa v preteklosti njihova pro­izvodnja ni bila učinkovito podprta in teh­nologija odprta, cenovno z varčnimi sijalkami zaenkrat še ne morejo tek­­mo­vati. Britanci so iz­ra­čunali, da bi letno prihranili pet mi­lijonov ton izpustov oglji­kovega dioksida, če bi do leta 2011 vse klasične žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami.

Se­veda je ta izračun omejen na končni produkt. Koliko ogljikovega dioksida se izpusti in koliko energije se porabi pri sami njihovi proizvodnji, v izra­čun ni všteto. Pri proizvodnji varčne sijalke se porabi desetkrat več energije kot pri proizvodnji klasične žarnice, piše Wolfgang Maes v reviji Wohnung und Ge­sund­heit.

Medtem ko klasična žarnica sestoji le iz stekla, nitke, grla z navo­jem, navoja in izolacije, se pri varčni sijalki nabere kar nekaj okolju neprijazne visoke tehnologije: predstikalna naprava, dušilka, elektroda, starter, kondenzator, generator, elektroda, lepilo … in seveda živo srebro. Slednjega bo po besedah italijanskega kemika Uga Bardija tako ali tako zmanjkalo.

ODTUJENA SVETLOBA
Slovenija, ki je med državami EU po ener­getski intenzivnosti na samem vr­hu, se trudi porabo energije zmanjšati. Torej se zdi preprost ukrep, kot je vnos varčnih sijalk v domove in javne ustano­ve, smotrna in preprosta odločitev. Am­pak pravijo, da »vrag vedno pride po svo­je« – kar je za nekoga dobro, za dru­gega morda ni.

Nekatere estetsko senzibilne posa­mez­nike pri varčnih sijalkah moti njihova naravi odtujena svetloba. In kljub trudu proizvajalcev iz njih zaenkrat ne sije prijazna toplina, ki jo je moč občutiti pri klasični žarnici. Vendar estetski pogledi niso najpomembnejši, ko gre za zdravje ljudi.

Prvi zdravniki in znanstveniki že sva­rijo pred slabim, neuravnoteženim svetlobnim sestavom, ki je odgovoren za gla­vobole, hormonske težave in epilep­tič­ne napade. Varčne sijalke postajajo kamen spotike tudi za fotosenzibilne ljudi, saj lahko izzovejo kožne bolezni, kot so kožna tuberkuloza (lupus), ekcemi, vnetje kože.

Občutljivim ljudem bi po­tem­takem moralo biti dovoljeno upo­rab­ljati klasične žarnice. Dobrodošla izjema za prebivalce Avstralije in Ame­rike, katerih vladi napovedujeta, da bodo do leta 2012 navadne žarnice le še meglena preteklost.

ŽIVČNE MOTNJE IN NEMIR
O tem, da mora biti varčna sijalka nameščena vsaj meter in pol stran od gla­ve, saj oddaja močna nizkofrekvenč­na in visokofrekvenčna elektromagnetna polja, se govori premalo. Varčna sijalka lahko pridela več elektrosmoga kot 21-inčni zaslon zraven nje in je nikakor ne bi smeli namestiti nad kuhinjsko mizo, pisalno mizo ali nočno omarico, so že leta 2006 svarili raziskovalci pri Stiftung Warentest.

Če proizvajalec žarnic in svetil Osram rejce živali opozarja, da lahko namestitev varčnih sijalk pri nekaterih vrstah izzove motnje vegetativnega živčevja in nemirnost, zakaj podobno svarilo ne velja za ljudi? Izvedenci menijo, da so dražitelja, tj. brlenje, odpravili, ko so s predstikalno napravo potisnili frekvenco z običajnih 50 hercev na nekaj deset tisoč hercev.

Brlenja s prostim očesom tako ni več mogoče zaznati. A če oko brlenja ne zazna, to še ne pomeni, da brlenja ni.
Mnogo ljudi v stiku z varčnimi sijalkami v glavi občuti pritisk, pri nekate­rih se pojavijo vrtoglavica, slabost, tresenje, živčnost, strah, občutek hladu, nevrološke motnje in druge težave. Ko se v poizkusih »brlečo frekvenco« od­stra­nili (tehnično mogoče le pri večjih ceveh), je slabo počutje izginilo.

Od davnega leta 1879, ko je Thomas Edison izumil prvo žarnico, do danes je tehnologija izdelave žarnic vidno napredovala in poraba elektrike narasla. En del znanstvene struje meni, da je varčna sijalka za zdaj najboljša izbira. Drugi del, da ni najvarnejša.

Katera znanost pre­vla­duje, lahko uvidimo, ko poslušamo odmevne glasove raznoterih kampanj, ki prisegajo na varčno sijalko. Ostaja pa neizpodbitno dejstvo, da je ne glede na vse tehnološke dosežke najbolj varčna in varna še vedno ugasnjena.

Valerija Hozjan