Dr. Šabovič: Zakaj se staramo?
Vsi bi radi ohranili mladosten videz, zato obstaja vrsta krem, ki obljubljajo pomladitev kože. Le malo pa je takšnih, ki se lahko pohvalijo s tem, da so postavile nova merila v znanosti. Ena izmed njih je krema UNDO, na katero sta vezana dva mednarodna patenta in velja za inovacijo v svetovnem merilu. Učinkovina in sestavine v kremi naj bi z neposrednim delovanjem na kolagenska in elastinska vlakna preprečevala programirano staranje kože.

Za razlago procesa staranja smo za nasvet prosili priznanega specialista kardiovaskularne medicine prof. dr. Miša Šaboviča iz UKC Ljubljana, ki je svoje delo posvetil raziskavam kardiovaskularnega staranja. Ko govorimo o staranju, govorimo o biološkem procesu, ki se pri posamezniku kaže kot postopno slabšanje fizioloških funkcij organizma. To zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu in s tem povečuje občutljivost na spremembe.

»Staranje je nekaj, česar ne moremo preprečiti, lahko pa ga upočasnimo,« pravi prof. dr. Mišo Šabovič iz UKC Ljubljana. Ljudje se staramo z različno hitrostjo, če pravočasno ukrepamo, pa lahko staranje tudi upočasnimo. Pogoste teorije, ki staranje povezujejo z okvarami imunskega sistema, sproščanjem prostih radikalov, nam ne povedo dovolj. »To so tako imenovane delne teorije, ki na vprašanja ne odgovarjajo generalno, ampak morda odgovorijo samo na kakšen del,« je razložil prof. Šabovič.

Predavanje o staranju, dr. Mišo Šabovič
Preden se v našem telesu vključi destruktivni mehanizem, ki programira staranje, lahko govorimo o obrabi telesa. Funkcionalno tkivo, pa naj gre za jetra, srce ali ledvice, naenkrat postane manj funkcionalno, saj ga okvarijo prostimi radikali, umetne molekule, hidroliza ali težke kovine. Posledično se namesto funkcionalnega tkiva razvije brazgotina oziroma tako imenovano disfunkcionalno tkivo, za katerega je značilna togost. Za obrabo pa se začne evolucijsko samouničenje, saj se mora telo samo uničiti.

»Govora je seveda o programiranem staranju, ki se začne na tak način, da se v telesu aktivira določen sistem, katerega aktivnost more staranje povečevati. In če je res, da imamo ta sistem v telesu, to pomeni, da moramo imeti sprožilec, detektor in aktivator. Najbolj pomemben je zagotovo aktivator tega sistema, ki mora biti prisoten v vseh tkivih, saj so vsa tkiva enako stara,« pojasnjuje prof. dr. Šabovič.

Upočasnitev staranja v fazi obrabe – v arterijah in na koži
V procese staranja lahko posežemo in jih upočasnimo prav v fazi obrabe. To velja tako za arterije kot za našo kožo, katerih strukture so si izredno podobne. Struktura kože ima kolagensko strukturo, sestavljeno iz kolagenskih niti in v manjši meri tudi elastina. Kolagenske niti morajo biti prisotne v optimalni količini, morajo biti nepoškodovane in natančno urejene oziroma povezane med sabo.

Razgradnjo kolagenskih niti povzročijo določeni encimi; če poškodovane kolagenske niti nadomesti ustrezen nov kolagen, na kolagenski mreži ni poškodb. Struktura kolagenske mreže se ves čas spreminja. Kolagenske niti se razgrajujejo, ob tem pa se v fibrocitih tvorijo nove kolagenske niti, ki nadomeščajo poškodovane. Obnavljanje kolagenske mreže mora biti hitro in učinkovito, da ne pride do poslabšanja kakovosti kože in vidnih sprememb. Taka koža je na površini videti mladostna, prožna in sijoča.

Žal pa pogosto nastajanje novega kolagena ne uspe slediti njegovi razgradnji. Razgradnjo kolagenskih niti povzročajo encimi metaloproteinaze, povedano poenostavljeno, delujejo podobno, kot da bi s škarjami rezali kolagensko nitasto strukturo. Encime vzpodbudijo k delovanju različni dejavniki od izpostavljenosti sončnim žarkom do onesnaženja zraka, stresa, hormonskega delovanja, prehrane, staranja.

Angiotenzin II je močan aktivator metaloproteinaz in posledično razgradnje kolagenskih niti. S starostjo, ko se aktivnost angiotenzina II povečuje, se s tem povečuje tudi aktivnost metaloproetinaz. Posledično se kolagenska struktura še dodatno oslabi, koža postaja neelastična, mlahava, pojavijo se gube, ki so vedno bolj izrazite. Če zmanjšamo in upočasnimo delovanje angiotenzina II, zmanjšujemo okvare kolagenske mreže, vzpodbujamo nastanek ”dobrega” kolagena in omogočamo ustrezno krepitev kolagenske mreže. Zaradi izboljšane in kakovostnejše kolagenske strukture je koža na površini bolj gladka, sijoča, čvrsta in gube manj globoke in s tem manj vidne.

Vir: www.sensilab.si