http://www.vest.si/2010/12/17/

Kot bi se znašla sredi romana Franza Kafke v vlogi Jozefa K. Nekega dne, natančno 8.6.2010, mi je s strani Upravne enote Koper, na naslov mojega stalnega prebivališča (torej, k meni domov), bil poslan dopis z zadevo »Obveznost spremembe prijave prebivališča-obvestilo«.

V njem je pisalo sledeče: »Upravna enota Ljubljana je Upravni enoti Koper 22.9.2009 odstopila postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, na podlagi dopisa Ministrstva za notranje zadeve, policijske uprave Ljubljana, da ne prebivate več na naslovu, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče.

Po Zakonu o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/2006 in 111/2007) mora posameznik stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjavi pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja RS. Če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oz. na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oz. je obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča.

Lahko pa se posamezniku, ki v predpisanem roku ne prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča kaznuje z globo od 400 do 1200 EUR. Na osnovi navedenega vas pozivamo, da po prejemu obvestila uredite spremembo naslova stalnega prebivanja. V primeru, da si spremembe naslova ne boste uredili, bomo zoper vas uvedli postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča.«

Takoj sem poklicala na upravno enoto in zahtevala pojasnila glede dopisa, ki jim daje navodila za začetek takšnega postopka. Bila sem ogorčena nad tem, da nekdo hoče, da bi spremenila svoje stalno prebivališče. Koga to briga in zakaj je to problem? Na upravni enoti so mi najprej odgovorili, da mi po telefonu ne bodo dajali nobenih informacij, saj ne vedo, če sem ta, ki kličem, res prava oseba.

To me je še bolj razjezilo, zato sem se domenila za sestanek na upravni enoti. Nekaj dni pred sestankom, pa so me poklicali v službo in me obvestili, da zaradi bolezni odgovorne sestanek odpade, zato mi bodo dopis poslali kar po pošti. »Kako pa sedaj veste, da sem prava oseba? Kako ne morete vedeti kje stanujem, saj bi bilo dovolj, da bi se pozanimali na različnih institucijah, npr. na davčnem uradu ali na sodišču, saj mi vsa uradna pošta prihaja na ta naslov?«

Iz dopisa, ki mi ga pošljejo iz Kopra izvem, da se je cela zgodba začela na policijski postaji Lj-Bežigrad, ko so me policisti popisali pred Gospodarskim razstaviščem, kjer sva skupaj s kolegico hotele priti na občni zbor Društva distrofikov Slovenije pa nama je bilo to z varnostniki onemogočeno. Policisti me na navedenem naslovu niso dobili in so ugotovili, da neprijavljena prebivam v Ljubljani. Kar je dejansko držalo. Lahko bi mi dali prekršek za neprijavljenost začasnega bivališča, saj tako »živim« že dolga leta, ker sem prej tukaj študirala, sedaj pa delam.

Policisti so me v tem času že večkrat popisali zaradi udeležbe ali organizacije raznih protestov. Takoj na to sem začasno bivališče prijavila v Ljubljani, v prepričanju, da sem sedaj zadostila zakonskim zahtevam in da je zadeva urejena ter se bo postopek s tem zaključil. Nisem vedela, da sta to dva nepovezana postopka, ki se obravnavata vsak zase.

Mine kakšen mesec in dobim klic od doma, da je k nam prišla soseda, ki je s strani Upravne enote Koper dobila vabilo kot priča, da pisno ali ustno poda čimbolj izčrpne navedbe o tem, ali imenovano – torej mene, pozna, ali prebivam na naslovu Spodnje Škofije 165, kdaj me je videla, kako pogosto in ob kakšnih priložnostih, kaj ji je znano o mojem stalnem prebivališču, ali imam na naslovu vse svoje stvari in ali tam vsak dan prespim? Gospa me je spraševala, kaj sem naredila, da se poizveduje o meni na takšen način. Nisem vedela, kaj naj ji odgovorim.

Čez nekaj dni me preko Facebooka nagovorila še druga soseda, ki so jo prav tako vabili za pričo v postopku. Podobno je želela vedeti, zakaj v zadevi gre in zakaj se na takšen način poizveduje o meni. Odločim se in napišem dopis na Upravno enoto Koper, da izvem, kaj se pravzaprav dogaja in zakaj neposredno ne vprašajo mene, kar jih zanima. Kakšne so to metode dela v tej državi?

»Zadeva: Zahteva za pojasnilo glede postopka o stalnem prebivališču, ki se vodi proti meni; od vas želim pisna pojasnila glede postopka o preverbi stalnega prebivališča; vrste in namena ter cilja, ki ga pri tem zasledujete. Zanima me, zakaj se je tam postopek začel, saj sem državljanka Republike Slovenije, imam stalno prebivališče vedno na istem naslovu, v hiši mojih staršev. Vse uradne dokumente dobivam na ta naslov in v vseh uradnih dokumentih, ki jih posedujem je bil vedno naveden ta naslov.

V letu 2007 sem bila predsedniška kandidatka in tudi sicer sem v javnosti veliko prisotna; nobena skrivnost ni, kje živim in delam ter kje imam stalno prebivališče. Zato me čudi, da je to naenkrat postal problem ali vprašanje za kogarkoli. Nekaj od tega sem vam že povedala v telefonskem razgovoru in sem mislila, da je zgodba s tem zaključena. Potem pa sem bila presenečena, ko so k nam domov prihajale osebe, ki so s strani Upravne enote Koper, torej vas, bile pozvane, da vohunijo o meni.

Tudi same osebe so se počutile nelagodno, saj so vprašanja nenavadna, predvsem pa ni bil obrazložen namen tega početja. S tem vašim početjem je okrnjeno tudi moje dobro ime in ugled, saj se vsi sprašujejo oz. sprašujemo o vzrokih za takšen postopek. Prav tako pa izražam ogorčenje nad samo metodo preiskovanja in poizvedovanja, saj mi je neverjetno, da se v naši državi kaj takega počne z državljani, tako mene v vlogi »preiskovanke« in drugimi v vlogi »ovaduhov«.

Takšne metode poznamo iz pripovedovanja iz časov UDBE. Prav tako me zanima pravna podlaga, ki jo pri tem uporabljate in na katero se sklicujete, ko pošiljate sovaščanom dopise, da preverjajo moje osebne podatke in stvari, ki so osebnega značaja npr. ali imam doma obleke ali ne? Po kakšnem ključu so te osebe izbrane, zakaj in koliko jih je, saj se dnevno izkazuje, da jih je več.«

Nato pa sem iz Upravne enote Ljubljana dobila vabilo na zaslišanje, ker naj bi v tem času upravna enota Koper ugotovila, da zadeva ni v njihovi pristojnosti, ker dejansko ne prebivam na Škofijah, kar naj bi ugotovili na podlagi izjav treh prič. Na upravni enoti sem se zglasila nekaj dni pred določenim datumom in opravila tudi zaslišanje.

Opozorjena sem bila, da moram govoriti resnico in ne smem ničesar zamolčati, saj mi lahko sledijo krive izpovedi v skladu z 284. členu Kazenskega zakonika RS in 3. odstavka 188. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Si lahko predstavlja te, moja identiteta je bila ugotovljena na podlagi osebne izkaznice. Po določbah Zakona o prijavi prebivališča (Ur. L. RS, št. 59/06 uradno prečiščeno besedilo, 111/07) je vsak posameznik dolžan imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kjer dejansko prebiva. DEFINICIJA:

Stalno prebivališče je naselje, kjer posameznik dejansko prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi dejansko obstajajo tesne in trajne povezave.

Uradnika sem vztrajno poskušala spraviti k pameti, da se zave, da je verjetno tretjina prebivalcev RS v podobnem položaju kot jaz in da po mojem mnenju mora biti za takšen postopek nek dejanski, utemeljen motiv, ki ga pri meni ni najti. Npr. nekdo, ki se izogiba sodnih vročitev, plačevanju davkov in drugih obveznosti, v primeru izterjav oz. ločitev od zakonskega partnerja, izplačevanje višjih potnih stroškov, sprememba bivališča zaradi politične mahinacije v primeru volitev…npr. ga. Zofija Mazej Kukovič in podobni.

Tak postopek nenazadnje tudi nekaj stane in ali sem res tako velik problem za državo; takoj za Šrotom in Bavčarjem? Kot bi mu sprali možgane, da se mora držati črke zakona, ki vodi v absurd je vztrajal na svojem, jaz pa sem odgovarjala na njegova vprašanja, da prebivam na naslovu Spodnjih Škofij, kjer je hiša mojih staršev, saj nimam v lasti nobene nepremičnine, delam v Ljubljani in ne uveljavljam nobenih potnih stroškov iz tega naslova in ne jaz ne moji starši nimajo od tega nobenih materialnih koristi.

Uradna oseba me vpraša ali bi želela še kaj dodati v zapisnik. Stalnega prebivališča nikakor ne bom menjala. Zgrožena sem nad postopkom, ker za njega ne vidim nobene osnove in bom preučila pravne možnosti za izpodbijanje le tega. Izražam zahtevo za kopije dokumentov zadeve.

Uradnik še zapiše, da sem bila seznanjena s pojmom stalnega bivališča in da mi lahko stalno prebivališče poljubno spremenijo ali mi ga celo odvzamejo, če ugotovijo, da ne obstajajo dokazi, da stalno ne prebivam na navedenem naslovu; torej sem lahko izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Halo! Lahko si predstavljate, da se mi je kadilo iz ušes in spraševala sem se ali mi je možno, da živim v takšni državi? Tudi uradniku sem izrekla krepke besede o realnem življenju navadnih ljudi, ki jih lastniki nočejo prijaviti niti začasno.

Drugi dan sem odšla na upravno enoto po kopije vseh dokumentov, iz katerih sem ugotovila, da navedbe dopisa Upravne enote Koper (glej prilogo 1) ne držijo in moj ter njihov dopis nista bila priložena ostali dokumentaciji poslani v Ljubljano. Še več ob pregledu izjav treh prič je moč ugotoviti, da me ena sploh ne pozna, dve pa me poznata in vesta, da sem iz Škofij in da imam doma stvari, a delam v Ljubljani; približno to, kar ve dobršen del Slovencev, ki gleda TV in uporablja internet.

A dobila sem super idejo, kako izpodbijati absurdnost tega zakon in celotnega postopka. Uradnika najprej vprašam, če drži trditev, da se lahko zjutraj zbudim in želim nekomu nagajati ter prijavim postopek za preverbo dejanskega stalnega prebivališča? Uradnik mi potrdi, da to drži. No, potem pa se lotiva pisanja poizvedbe stalnega prebivališča samega gospoda premierja Boruta Pahorja (glej prilogo 2), ki kot je vsem znano, voli vedno v Šempetru pri Novi Gorici, kar pomeni, da ima tam tudi stalno prebivališče.

Vsakemu je prav tako jasno in razumljivo, da se iz Gorice ne vozi vsak dan gor in dol. Prav zanimivo bo videti, kako bo ta postopek potekal pri g. Pahorju, ko bodo njegove sosede trkale na njegova domača vrata in vohljale ali ima vse stvari doma. Preverili bomo tudi ali smo res vsi pred zakonom enaki in podvrženi istim obravnavi. Seveda pa lahko podoben postopek nekega dne prijavim tudi za gospoda Janeza Janšo in še za mnoge druge znane politike, ki se mudijo v Ljubljani.

Elena Pečarič