Mini test - Probiotična prehranska dopolnila
Ponudba probiotičnih prehranskih dopolnil se je v zadnjih nekaj letih zelo povečala. Potrošnikom so dopolnila na razpolago v številnih oblikah (tablete, kapsule, pastile, praški in kapljice), nakup pa je zelo preprost, saj so na voljo v prosti prodaji, v lekarnah in specializiranih trgovinah, lahko pa jih kupijo tudi na spletu.

Kar potrošnike najbolj zanima, pa je odgovor na vprašanje, ali so probiotiki le z aktivnim oglaševanjem proizvajalcev probiotikov podprta  »modna muha« ali resnično vplivajo na njihovo zdravje. Na ZPS so s testom 12 probiotičnih dopolnil (testiranje je financiralo Ministrstvo za zdravje) iskali odgovor na omenjeno vprašanje, zanimalo pa jih je tudi, kako kakovostni so ti izdelki, ki so naprodaj po dokaj visokih cenah.

Kaj so probiotiki?
»Probiotiki so živi mikrobni dodatki, ki koristno učinkujejo na zdravje gostitelja, kadar jih zaužije v zadostnem številu,« je povedala na novinarski konferenci prof. dr. Irena Rogelj z Biotehniške fakultete in dodala: »Seveda pa mora biti znanstveno dokazana tako varnost kot učinkovitost za vsak posamezen sev oz. izdelek.« V zadnjih letih je bilo opravljenih več znanstvenih raziskav o tem, kako lahko posamezni sevi probiotičnih bakterij učinkujejo na zdravje.

Raziskave kažejo na to, da različni sevi probiotičnih bakterij učinkujejo različno, na primer lahko pomagajo pri težavah s kroničnim zaprtjem, zmanjšajo pojav različnih vrst diareje, vzdržujejo ravnotežje črevesne mikrobiote, spodbujajo imunski sistem in še bi lahko naštevali. V grobem pa lahko rečemo, da probiotiki lahko okrepijo črevesni in sistemski imunski odziv ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih.

Pomanjkljivi standardi
Probiotične bakterije morajo izpolnjevati številne kriterije glede varnosti in kakovosti, med drugim morajo biti nepatogene in netoksične, odporne morajo biti na delovanje želodčnega in žolčnega soka ter biti sposobne vsaj začasno poseliti prebavni trakt (predvsem črevo), da opravijo svoje delo.»Žal pa je evropska zakonodaja za uporabo probiotikov v prehrani bistveno bolj urejena za živali kot za ljudi.

V EU šele pripravljajo kriterije za vsebnost probiotikov v živilskih izdelkih, prav tako šele pripravljajo standarde, na podlagi katerih bodo predpisali metode za ugotavljanje ustreznosti oziroma učinkovitosti probiotičnih izdelkov. Tudi pri nas poteka nekaj dejavnosti, katerih cilj je zagotoviti boljšo urejenost tega področja in posledično večjo kakovost probiotičnih prehranskih dopolnil,« je predstavila problem pomanjkljive zakonodaje dr. Tanja Pajk Žontar iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Dodatne informacije bi bile koristne
»Po našem mnenju bi morala dobra označba probiotičnega prehranskega dopolnila poleg zakonsko obveznih elementov vsebovati tudi druge informacije, ki so koristne tako za potrošnike kot za analitike, saj le dosledno, objektivno in strokovno pravilno navedene informacije lahko zagotavljajo funkcionalnost in tudi varnost izdelka«, je na novinarski konferenci poudarila Pajk Žontarjeva.

Na ZPS pogrešajo predvsem informacije, ki bi potrošnike seznanile, da so v izdelku prisotne žive bakterije, znanstveno pravilno poimenovanje vseh sevov, ki so v izdelku, kot tudi strokovno pravilno navajanje števila bakterij in to v enotah, ki so potrošniku razumljive, minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje, priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek, navedbo, ter opis njegove funkcije (na primer preprečevanje potovalnih diarej), opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja prehranskega dopolnila ipd.

»Da so probiotiki med Slovenci priljubljeni, kaže tudi podatek, da so po pogostosti uživanja prehranskih dopolnil na 4. mestu glede na rezultate javnomnenjske raziskave,« je povedala dr. Marjeta Recek z Ministrstva za zdravje in dodala: »Testiranja in preverjanja kakovosti, na način, kot je bil opravljen tokrat, so potrebna, saj potrošniki potrebujejo informacije, kako kakovostni so izdelki na trgu.«

Zdravstvene trditve za probiotike za zdaj še niso bile potrjene
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) za zdaj še ni dala nobenega pozitivnega mnenja za zdravstvene trditve v povezavi s probiotiki. Pozvala pa je proizvajalce, naj dopolnijo vloge za odobritev zdravstvenih trditev z rezultati ustreznih raziskav, na podlagi katerih bo razvidno, na katere seve probiotičnih bakterij se raziskave nanašajo in kakšni so dejanski vplivi takšnih probiotikov na različne funkcije v človeškem telesu.

Danes se probiotiki uporabljajo predvsem v preventivne namene, čeprav zdravstvene trditve zanje še niso bile potrjene. Za nekatere izbrane probiotične seve raziskave sicer kažejo tudi potencial za uporabo v medicinske namene, vendar pa je to že področje zdravil. Za zdaj še ni odgovora na vprašanje, s kakšnimi trditvami bodo lahko »opremljeni« probiotiki v prihodnosti.

»Da preprečimo zavajanje potrošnika morajo vse zdravstvene trditve na živilih temeljiti na verodostojnih znanstvenih dokazih,« je poudaril doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »EFSA je na področju ocenjevanja učinkovitosti probiotikov postavila izjemno visoke standarde, zaradi česar so zaenkrat prav vse trditve za probiotike prejele neugodne ocene.

Da bi dokazala učinkovitost probiotikov je industrija začela s pripravami na zelo obsežne nove raziskave, ki bodo dale boljši vpogled v delovanje in učinkovitost študiranih sevov mikrorganizmov. Takšne raziskave bodo tudi omogočile, da se potrošniku za željen namen svetuje pravi izdelek in pravi način uporabe, kar je edino pravilno, saj potrošnik mora vedeti, kaj lahko pričakuje od izdelka, ki ga izbere.« Dr. Tanja Pajk Žontar pa je še dodala, da je »navajanje neodobrenih zdravstvenih trditev ter drugih splošnejših navedb, ki poudarjajo vlogo in delovanje probiotičnih bakterij in s tem potrošnike ne/posredno nagovarjajo, da je njihovo uživanje »nujno«, zagotovo zavajajoče za potrošnike.

Cene različne
Cene testiranih probiotičnih prehranskih dopolnil so bile zelo različne, ponovno pa se je pokazalo, da višja cena ne pomeni vedno tudi boljše kakovosti. Ceno izdelka so presojali glede na to, koliko potrošnika stane dnevno priporočeni vnos prehranskega dopolnila. Najcenejši je bil »Prolife« (največji dnevni priporočeni odmerek stane 0,67 evra), sledi mu »Probiolex« (0,92 evra), vendar je bila kakovost teh dveh vzorcev ocenjena kot slabša.

Najdražja sta bila vzorca »WAYA AB« (3,3 evre za največji dnevni priporočeni odmerek) ter »Yogermina 100 neo« (3,18 evra), kakovost obeh pa je bila na testu ocenjena kot zelo dobra. Da lahko tudi za nižjo ceno dobimo kakovosten izdelek, je vidno na primeru cena največjega dnevnega odmerka probiotika za otroke (1,3 evra) »BactoFlor«, katerega kakovost je bila zelo dobra.

Nasvet ZPS

1. Ne kupujte probiotičnih prehranskih dopolnil na zalogo.
2. Pred nakupom preverite rok uporabnosti izdelka, saj se običajno s časom nekoliko zmanjša število živih probiotičnih bakterij. Ne kupujte izdelkov, pri katerih je rok uporabnosti tik pred iztekom. Rok uporabnosti vzorcev pri našem testu je bil od pol leta do dveh let.
3. Upoštevajte navodila za shranjevanje izdelka (npr. v hladilniku). Če izdelek neustrezno hranimo, se namreč zmanjša število probiotičnih bakterij.
4. Pred uporabo probiotičnih prehranskih dopolnil natančno preberite navodila za uporabo.
5. Če je na izdelku navedeno, da je treba probiotik pred uporabo zmešati s tekočino, naj bo ta hladna ali mlačna.
6. Preden kupite probiotično prehransko dopolnilo, premislite, s kakšnim namenom ste se odločili za uživanje probiotikov in s tem seznanite farmacevta v lekarni oz. prodajalca v drugih specializiranih trgovinah. Le tako vam bodo ustrezno svetovali, kateri probiotik je primeren za vas.

Dodatne informacije:
www.zps.si

Osnovni podatki o testu

1. Na ZPS so kupili 12 vzorcev probiotičnih prehranskih dopolnil, in sicer 5 vzorcev za odrasle, 4 vzorce, namenjene odraslim in otrokom, in 3 vzorce, namenjene samo otrokom. Preverili so označbe, kakovost in cene izdelkov.
2. V akreditiranem laboratoriju so preverili število posameznih probiotičnih bakterij v vzorcu in ali analitsko določene vrednosti ustrezajo navedbi na označbi. Preverili so tudi, ali preparat zares vsebuje vrste/seve probiotičnih bakterij, ki so navedene na označbi. V sklopu raziskave so tudi preverili, če so vrste bakterij, navedene na označbi,navedene tudi na priznanem seznamu imen bakterij.
3. Glede na to, da v evropskem prostoru žal še ne obstaja pravilnik ali vsaj smernice, po katerih bi lahko ovrednotili kakovost probiotičnih prehranskih dopolnil, so kakovost preverjenih izdelkov določili po skrbnem posvetovanju z več neodvisnimi strokovnjaki.
4. Ogledali so si tudi ustreznost označb na izdelkih in njihove predstavitve ter ugotavljali, ali so skladne s predpisi in ali morebiti ne zavajajo potrošnikov.