Piše: N. P. v novi Vivi www.viva.si

Letošnji svetovni dan zdravja smo tudi v Sloveniji namenili temi, ki bo v prihodnosti velik izziv za svet in za Slovenijo.

Zaradi toplogrednih plinov (TGP) je temperatura na Zemlji primerna za življenje, v zadnjih 50 letih pa se je količina emisij TGP povečala, kar vpliva - in bo tudi v prihodnosti - na podnebne spremembe. Od leta 1850 se je povprečna svetovna temperatura povišala za 0,8 °C, vsako desetletje se namreč poviša za najmanj 0,2 °C.

Zaradi podnebnih sprememb bodo v Evropi pogostejše zimske poplave, količina poletnih padavin se bo zmanjšala, to pa bo povzročilo pomanjkanje pitne vode. Pogostejši bodo vročinski valovi, poplave, požari in suše. Podnebne spremembe pomembno vplivajo na celotno biosfero, a tudi na naše zdravje.

O tem so v okviru svetovnega dneva zdravja, ki ga praznujemo 7. aprila, na strokovnem srečanju z naslovom Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše spregovorili strokovnjaki Inštituta RS za varovanje zdravja, Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Ministrstva RS za zdravje.

Zaradi vročine v nevarnosti predvsem starejši bolniki
Poleti 2003 je v Evropi odmevala novica o 35 tisoč dodatnih smrti zaradi vročine. Med 2. in 15. avgustom 2003 je v Sloveniji umrlo 81 prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, kar pomeni skoraj 13-odstotno povečanje umrljivosti. Prag, pri katerem se pri nas začne zviševati umrljivost, je temperatura 25 °C. Med letoma 1995 in 2007  je v Evropi zaradi 30 poplav umrlo tisoč ljudi, prizadele pa so življenje najmanj 2,5 milijona ljudi.

Zaradi vročinskih udarov so v nevarnosti predvsem starejši ljudje s srčno-žilnimi, ledvičnimi, dihalnimi in presnovnimi motnjami. Vse bolj bomo izpostavljeni tudi UV-žarkom - ne le zaradi manj stratosferskega ozona, ki nas ščiti pred njimi, temveč tudi zato, ker bomo več časa preživljali na prostem. Večja izpostavljenost UV-žarkom pa pomeni več novih primerov kožnega raka.

Podnebne spremembe bodo vplivale tudi na pojavljanje cvetnega prahu. V zadnjih desetih letih se v Ljubljani cvetni prah trav pojavi osem dni prej kot pred desetletjem, večja je tudi njegova količina. V zadnjih tridesetih letih se je sezona pelodov v povprečju podaljšala za skoraj enajst dni.

Najbolj prizadete bodo revnejše države
Najbolj bodo prizadete države v razvoju z visoko stopnjo revščine in podhranjenosti (Afrika in Južna Amerika), v nekaterih predelih se bo proizvodnja hrane zmanjšala za 50 odstotkov, v nekaterih evropskih državah pa za 30 odstotkov. Zaradi oporečne vode in hrane bodo bolj razširjene infekcijske bolezni. Tako se bo povečala obolevnost zaradi driske, kolere in salmoneloze.

Pri temperaturah okolja nad 5 °C se okužba s salmonelo se namreč pri vsakem dvigu tedenske temperature za 1 °C poveča za 10 odstotkov. Več bo tudi žuželk in druge živali, ki prenašajo bolezni, kot so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, malarija (ta je že prisotna v šestih državah evropske regije), rumena mrzlica, denga … Območja klopov, okuženih z boreliozo in meningoencefalitisom so se v zadnjih desetletjih v Evropi razširila proti severu in na višje nadmorske višine.

To so le nekateri vplivi podnebnih sprememb na zdravje ljudi, s katerimi se bomo vse pogosteje srečevali. Upajmo, da se bomo nanje lahko učinkovito odzvali. Eno od pomembnih sporočil strokovnega srečanja bi lahko povzeli s sklepom predstavnika SZO: "Podnebnim spremembam se ne moremo izogniti, lahko pa se pripravimo nanje in zmanjšamo njihov učinek. Ukrepati moramo takoj."

N. P.