Piše: Miran Zupančič

Prišla si tako nepričakovano, misteriozno, Transendentno. Tako krotka in mehka. Rekla si mi: "Bodi krotek". Bom Duša. Veš, "blaženi so krotki.".

Opisani razvoj je opisan tudi v prvih treh blagrih v 5. poglavju Matejevega evangelija. Prvi blagor se glasi:" Blaženi so, ki so duhovno revni, kajti njihovo je nebeško kraljestvo." To se nanaša na vse nas ljudi, ki se po svojih pogumnih bojih v tem svetu počutimo potolčeni in se spet ozavemo " da smo".

Ponižna izpoved o lastni slabosti in nemoči, je predpogoj za klic božanske - univerzalne ljubezenske moči. Tako je, kajti samo moč ljubezni nas lahko ozdravi.

Drugi blagor se glasi:"Blaženi so, ki tukaj trpijo, kajti potolaženi bodo." Tu gre za žalost našega srca, ki je razpeto zaradi nečloveškega trpljenja sveta in vsega človeštva. Gre za izkrivljenega idealista, ki žaluje in ga zajema najgloblje sočutje. Njemu odgovori svetloba - luč. Pride tolažba spoznanja. Kajti najvišja tolažba je vedeti, kako se pripravimo na resnično pomoč iz drugega kraljestva. To je tolažba spoznanja, da lahko gremo po poti odrešitve naše duše in da odrešena duša lahko uporabi Božansko - univerzalno zdravilno moč.

Tretji blagor se glasi: " Blaženi so krotki, kajti njihovo je zemeljsko kraljestvo." Kdor je vstopil v komunikacijo z univerzalno ljubezensko močjo, ta sprejme tudi moč, da s to ljubezensko silo tudi dela (" Bog Ti delaj moje, jaz bom delal Tvoje".) Edini ključ, ki temu ustreza, je krotkost.

Jezus iz Nazareta je bil ponižnega in krotkega srca in rekel nam je: Učite se od mene kajti jaz sem krotkega in ponižnega srca". Ponižnost, pomeni biti buden, realen. Ponižno srce je srce, ki gleda realnost takšno kot je, in ima dovolj poguma da sprejme to realnost takšno kot je. Ponižno srce je potopljeno v ljubezen in od tu izvira spoštovanje do vsakega človeka in Božanskega bitja. Krotko srce je enostavno, je stanje zavesti otroka, oz svetnika. Za Tomaža Akvinskega genialnega teologa,krožijo govorice da je bil zelo krotek.

Ena anekdota pravi da je z sobrati prihajal iz trgovine ko ga je eden od sobratov pogledal, mu s prstom pokazal proti oknu in mu rekel: Poglej, Tomaž kako vol leti po zraku! Tomaž je pogledal z začudenjem in gotovostjo da se to resnično dogaja. Nato se mu sobrat nasmehne in mu s tem pokaže kako je kljub vseh svojih genialnih misli naiven in mu reče: Le kako lahko verjameš da vol leti? Tomaž ga pogleda in mu odgovori na vprašanje: Prej bi verjel da vol leti kot pa da moj sobrat laže.

Sam Jezus je bil krotkega in ponižnega srca v vsem je bil enak ljudem, razen v grehu. Vidimo ga kako vstopa v vodo da ga Janez Krstnik krsti, največji rojen od ženske, kakor ga imenuje Jezus. Janez se temu seveda upira, da bi Jezusa krstil, saj je sebe doživljal kot nedostojnega v sorazmerju z Jezusovo veličino. No, Jezus ga prepriča naj to popolnoma svobodno naredi saj je taka volja Očeta.

Po krstu Jezusa v reki Jordan je Janez nad Jezusom videl goloba, znamenje Svetega Duha in slišal glas iz Nebes: To je Sin moj ljubljeni , Njega poslušajte. Jezusa Kristusa poslušajmo. Prosimo ga da izlije svoje srce v naša srca.V komunikaciji s Kristusovo močjo bomo zagotovo stopali po svetli poti, z gotovostjo bomo doživljali polno moč ustvarjalnosti, novih navdihov in novega zdravja in moči. Ko komuniciramo s Kristusom in poslušamo Njegova navodila, postanemo prijatelji s to mogočno silo ljubezni. Ko smo prijatelji s Bogom postanemo prijatelji z vsemi ljudmi .

Kdo je Jezus Kristus? On je božanski Sin, druga božanska oseba trojnega Boga. Bog je en, v treh osebah -Oče, Sin in Sveti Duh. Po Njemu je ustvarjen svet. On je slika Očeta, po kateri je ustvarjen človek. On je cilj hrepenenja človeške zgodovine, točka Omega, kot to trdo antropolog Teilhard de Chardin. Moč, ki vse privlači k Njemu ljubezen.

Prišla je tako nepričakovano, draga moja ljubezen, mi je dejal nedavno od tega moj prijatelj, ki je po dolgi "suši" spoznal žensko s katero se resnično ljubita. No, prav tako je to v sorazmerju z Kristusovim vstopom v našo dušo. So trenutki ko Bog vstopa v našo dušo, jo očiščuje, polni s svojo prisotnostjo in nas vodi v nova razumevanja in nove izkušnje. To se trenutki hitrih korenitih preobratov v katerih kot da nam pade mrak z oči , kot da v temno noč posije svetloba večna. To so v bistvu najlepši trenutki, trenutki rešitve, trenutki ozdravitve, čas naše preobrazbe.

Sam Jezus Kristus je imenoval za blažene tiste, ki budno čakajo Njegov prihod. To so vsi tisti, ki so notranje pripravljeni, Mu odpreti vrata in Ga spustiti v sebe. Kajti, Bog je tisti kateri prihaja, nam sporoča Sveto pismo. On ni samo prišel in ni ta, ki bo prišel na Sodni dan. On stalno prihaja. Ne veš za dan kdaj te bo obiskal, toda On zagotovo prihaja. Temu prihodu odgovarja naše pričakovanje .Čakati pomeni biti pripravljen sprejeti Ga. Kdor ne čaka na Boga je že mrtev v živem telesu. Čakajoč Boga pomeni, da si v vsakem trenutku nagnjen k Njegovem prihodu, a to pomeni v vsakem trenutku sprejeti življenje, ki je On sam in katerega edino On vdihne v nas.

Pri tem pa imejmo trezno in razumno srce, ki ve da edino kar v življenju potrebuje, je Bog. Če imaš Boga, imaš vse. Nasprotno lahko imaš vse, a nimaš Boga, nimaš ničesar. Iščite najprej Božje Kraljestvo in pravičnost Njegovo, pravi Jezus, in vse ostalo se vam bo dalo. Bog želi od nas da smo vedno pripravljeni. Želi da Mu zaupamo, da Ga ljubimo in cenimo bolj kot vse drugo v našem življenju, da Ga s čistim srcem sprejmemo. Bog želi da smo stalno pripravljeni na Njegov prihod v nas same. Kdor je, namreč stalno pripravljen, ta je stalno čist v duši, svoboden, pripravljen in odprt da se mu odpre.

Če bi vedeli za čas Njegovega prihoda, bi na veliko grešili in delali zlo, a šele nato bi se pripravljali, če bi vedeli za Njegov prihod. To vam je podobno kot na relaciji moški -ženska. Ko bi jaz kot moški točno vedel za prihod moje od boga izbrane ženske, kdaj točno pride, bi do trenutka srečanja z njo si misli: Miran, čez tri leta ob 16 uri pride ona napovedana in zapovedana, do takrat pa po seksaj vse živo, kar hodi in leze po tej zemlji! Uživaj neizmerno, kajti potem ko pride ona boš moral obljubiti Bogu in njej zvestobo in jo tudi živeti.

No, tako ne moremo biti nikoli pripravljeni, to je samoprevara. Kdor pričakuje , ta nima časa sanjariti in vezati se na nekoga ali nekaj. On ve da ne dočakati Gospoda, pomeni zgrešiti svoje življenje. Najbolj dragoceni so prav ljudje, ki znajo čakati. To so ljudje, ki so sigurni da bo ta trenutek prišel. Vedimo, da smo tukaj na Zemlji samo mimoidoči . Najvažnejše je v našem življenju stalno pričakovati prihod Boga kateri je naše resnično življenje.

Nikolaj Berdjajev - filozof svobode pravi v svojem delu: Svoboda in duh str: 214 naslednje: " Pojav Kristusa, Boga v človeku je ravno združitev dveh gibanj, od Boga do človeka; dokončno rojstvo Boga v človeku in človeka v Bogu, uresničitev misterija dvo - edinosti, misterija božjega človeštva." In na str: 313
" Krščanstvo je religija ljubezni, ne religija pravičnosti. V krščanstvu je zakon premagan, tako naravni zakon, kakor tudi zakon pravičnosti. Človek, ki je postal deležen misterija odrešitve, človek, ki je Kristusa sprejel vase in je deležen rodu Jezusa Kristusa, ni več podvržen karmičnemu zakonu , v prihodnosti mu ni več treba preživljati , v neskončnih evolucijah vsega preteklega, in po zakonitem, pravičnem in nenehnem procesu vse to premagovati."

Zato je tako pomembno biti prijatelj z Bogom, se pogovarjati z Njim. Odloči se vsak dan pogovarjati z Njim. Vsa umetnost življenja je v tem da od Boga sprejemaš darove in da jih deliš drugim ljudem.

Miran Zupančič: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
http//www.ezoterika.s5.com