|  Če človek zaradi svojega stanja ne more biti zmeraj radosten,
naredi najboljše kar premore v smeri dobrega, najboljše kot zna,
in ko radost pride jo z vsem bitjem sprejme,
in tudi takrat zmeraj naredi najboljše kar premore,
v smeri dobrega najboljše kot zna,
in to zmeraj ohranja.
Če taki ostanemo sigurno ne škoduje.
Princ dobrote je srečal žalostno dekle, ki mu je izpovedala svojo žalost,
in povedala kaj bi jo osrečilo, ter mu je dejala pomagaj mi, saj si princ dobrote.
Ker se mu je zasmilila, ji je obljubil, da ji bo pomagal.
Vendar zaradi pričakovanj, žalosti, ker je mislila, da ji bo pomagal takoj,
je bila zaradi tega še bolj žalostna, in mu še enkrat dejala pomagaj mi ne zapuščaj me.
In princ dobrote se je odpravil in se sedem let trudil da jo usliši in reši.
Ko je vse naredil je prišel dan da ji prinese vse darove, ki bi jo popolnoma rešili.
Ko je stopil pred njo, z vsemi darovi, ki bi jo v vsej resnici rešili pa je ona dejala.
Pojdi vstran od tebe nočem nič, zamerila mu je namreč, da ji ni pomagal takoj.
Princ dobrote, ki je imel zdaj druge obveznosti, saj je porabil sedem let časa za njo, je moral oditi.
Zdaj vidimo, kaj naredi nesporazum in nepravična zamera, da zavrnemo celo tisto, kar bi nas v vsej resnici popolnoma rešilo.
|
NE ZAMUDITE
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: stojči dne petek, 9. november 2012 @ 10:02 CET
Res zamera je pogreb duše,
zato modri sprejemajo pravilo, ki pravi;
"Ničesar ne jemlji osebno."
---
stoychi
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Nan dne petek, 9. november 2012 @ 11:55 CET
Mirjan, a ti bi čakal sedem let na princeso, da te reši žalosti ??
Tolik časa lahko čakaš samo če nisi žalosten. ;)
lp
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Violeta dne petek, 9. november 2012 @ 12:13 CET
- ne razumem te fraze: "... in se sedem let trudil da jo usliši..."
Kaj je bilo s sluhom?
Vsak zgodbo razume po svoje, ko sem jo prebrala sem se
spomnila en ruski prigovor, ki v prevodu zgleda tako:
"Žlica je pomembna v času kosila". Pomagati je treba tedaj, ko
nas nekdo prosi za pomoč, če ne moremo pomagati potem to
tudi jasno povemo. Kaj bo naša pomoč pomoči potrebnemu čez
sedem let, če jo potrebuje takoj...
Lahko seveda bistvo zgodbe, da opustimo zamere, ko so ovira
za radost, ampak ne razumem emu je tukaj sedem let, potem
naj še princ počaka kakšnih sedem let dokler princesa se ga bo
trudila uslišati in bo opustila zamere. :)
Lep pozdrav vsem. Danes je res lep dan ;)
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 13:13 CET
Nan res je, zato pa je v članku, tudi sporočilo,
da nas naj ne bi premagala žalost,
vsaj taka ne, da bi zaradi žalosti ravnali tako kot nam škoduje.
Kajti če mu kdo prinese rešitev, je človek tisti,
ki bi naj to sprejel, brez njega ne gre,
saj karkoli človeku vsiljevati ni prav.
Hotel sem pa tudi v članku poudariti, da v časovnem razodetju so kdaj ugodne okoliščine,
ki pač minejo.
Saj lahko razumeš z jadrnico je treba iskoristiti ugoden veter, če je naš otok rešitve daleč.
Če ne, je treba veslati in veslati, in kakor na morju,
tudi v življenju, lahko nimamo dovolj moči ali pa nas
zadene vihar da potonemo.
Violeta lep pozdrav;
Žlico daj človeku ko jo potrebuje, torej pomagaj človeku takrat ko potrebuje pomoč.
Vendar pri tem se gre o dveh različnih stanjih ali možnostih, to kar sem opisal sam in to kar opisuješ ti.
V zgodbi je razvidno da takojšna pomoč ni možna.
Tudi gre za situacijo da nimamo možnosti stika s popolnim kaj
se dogaja mnogokrat v življenju, in da nepopoln v življenju skuša za nas narediti vse,
mi pa to zaradi stiske in nesrečnosti zavržemo.
Sedem let pa je simbolično povedano,
da ji je princ dobrote poskušal pomagati v celotnem njenem.
sedmernem sistemu, ali bitju vendar kaj več o tem ne bi bilo za pot komentarje te zgodbe.
Res je tudi kar si napisala, da je treba tudi pomoč dati ob pravem času in na pravi način,
tu pa je zmeraj važno da ne odlašamo predolgo pri pomoči ali da nismo prenagljeni.
Namen zgodbe je samo to, da se ljudje ne zaprejo nikoli v tako žalost in zamero,
s katero škodujejo izvornemu v sebi.
Lp. Mirjan Mesiček.
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 15:50 CET
kajti če bi bila možnost, da bi iz tega kar se upravičeno imenuje popolno v ljubezni,
dobili kaj boljšega,
bi to brez dvoma zagotovo dobili.
In tudi dosledni je prav da smo.
Tudi sem z zgodbo hotel prikazati, kako težko je človeku pomagati, če se zapre ali zapira v žalost in obup,
ali katerekoli slabe lastnosti.
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Nan dne petek, 9. november 2012 @ 16:53 CET
Mirjan, poanta, ki so jo hotel v zgodbi povedati je sicer poetična, ampak obenem tudi nedorečena, ali pa si tako tudi želel, da vsak po svoje dojame.
Meni je edina smislena razlaga, po tistem klasičnem pripovednem vzorcu, da vsakih sedem let človek preide v novo obdobje življenja, z več zrelosti in razumevanja. In potem se pogled "nazaj", retrogadno v preteklost vidi na nov, celovitejši način. Boljši pregled imamo, bolj razumemo. Čas poda "alkimijo" in prinese neko novo rešitev. Potem je "princ", ki predstavlja naša hotenja iz preteklosti odvečen. Pasivno čakanje na drugega se iskaže kot zgrešeno. Princa, iluzijo, lahko prerastemo.
Malo sem zakomplicirala, amapak logično. :)
Lep večer ti želim.
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 20:16 CET
to pa je napačno razumljena dobrota,
ki nas ne more rešiti..
Drugo je pa tako vse v naše dobro, če dovolimo, da se loči zrno od pleve,
kajti resnična dobrota je bila z nami, že ob naši prvi iz dna srca iskreni prošnji.
Ko se v nas resnična izvorna bit reši teh ovojev stara bit umre in razpade.
Lp. Mirjan
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 20:32 CET
da tudi na iz dna srca iskreno prošnjo,
prvi odgovor ni tak kot ga pričakujemo.
In mnogi se zaradi tega razočarano obrnejo od tega,
kar bi jih sigurno rešilo, če bi potrpeli in dovolili,
da se loči zrno od pleve
lp.Mirjan
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: ? dne petek, 9. november 2012 @ 20:43 CET
Potem bi se morda izkazalo, da bi njej več pomenile postopne, delne rešitve – saj bi sprotno omilile žalost in ji vsaka zase dajale zaupanje ne le prihodnost, temveč tudi v njega. Morda je v teh sedmih letih šla že skozi mnoge faze: neslišanja, ponovnega razočaranja, zapuščenosti in odmika. Morda tu sploh ne gre za zamero, temveč za to, da se z darovi ne more oživeti nečesa, kar je usahnilo. Morda zato, ker v resnici ni nikoli zaživelo.
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 21:21 CET
V sami iskreni nesrečnosti je nekaj takega kar prikliče dobroto, kajti je klic na pomoč.
Vendar v prvi fazi, čeprav smo še zelo napačni, in zaradi tega prikličemo nekaj podobno nam.
To je princ dobrote, nam je podoben in imamo od njega nam lastna pričakovanja.
Ker pa je resnična dobrota drugačna ne ravna po naših pričakovanjih, vendar zmeraj v naše resnično dobro.
Nan je lepo povedala v svojem komentarju napisala je takole;
Potem je "princ", ki predstavlja naša hotenja iz preteklosti odvečen,
in dodajam umre.
In iz tega zornega kota;
Med dvema pa iskreno ljubeče življenje, je pa seveda najbolj zaželeno.
V tej prispodobi je popolnoma prav kar je napisano v zadnjem komentarju od ?
"Potem bi se morda izkazalo, da bi njej več pomenile postopne, delne rešitve – saj bi sprotno omilile žalost in ji vsaka zase dajale zaupanje ne le prihodnost, temveč tudi v njega"
iskren pozdrav
Mirjan Mesiček
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne petek, 9. november 2012 @ 22:20 CET
ko sem simbolično napisal sedem let truda,
sem komaj kasneje videl da sem dobro izbral,
kajti če bi napisal , da se je trudil 7 dni,
bi pa upravičeno bilo rečeno, se je pa res dolgo trudil.
Če bi napisal sedemdeset let, bi pa upravičeno bilo rečeno
70 let se je trudil in ni naredil nič.
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Violeta dne sobota, 10. november 2012 @ 12:12 CET
mesecev. :)
Sicer se ne strinjam s tvojo trditvijo, kjer pišeš, da je treba
sprejeti absolutno vse brez tega, da bi si imel pravo izbire ali
sprejmeš določeno stvar ali ne. Če meni nekdo bo ponujal
stvar, ki je pokvarjena je zagotovo ne sprejmem. Vendar
seveda ne mislimo sedeti v kotu in čakati, da nam bo "princ
dobrote" ponudil to, kar si on misli, da je pravilno. S
takšnim ponujanjem različnih "darov" nas življenje tudi
preizkuša koliko smo vztrajni pri svoji lastni odločitvi, in kako
s pomočjo "različnih ponudb" nas lahko zapelje v stran od
začrtane poti.
...sem ga pa namotala, komentar mislim ;)
Lep dan vsem
Ne zavrzi radost tudi če pride pozno
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sobota, 10. november 2012 @ 18:35 CET
Glede pokvarjenega;
Nasvet
Paziti se moramo da ne flertamo z lepimi aspekti slabega.
Flertanje pomeni, da nam je to še malo všeč,
in v globini duše nas bi to skušalo prevarati in nam govorilo,
mogoče pa je to vseeno tisto tapravo.
Zakaj bi imeli tako težko in še zelo nevarno pot.
Torej ne dovolimo tega, kajti če dovolimo
se bo skušalo pomešati z našo izvorno dušo,
ki stremi k resnično dobrem,
in šele komaj postaja zavestna.
Mirjan
Prisrčen pozdrav,
Ko sem pisal o 7 dneh in 70, letih sem si rekel,
pa ja da se ne bo kdo spomnil na 7 mesecev.
Pa si se spomnila ti, o joj
Drugič bom vedel, da je treba bolj paziti z simboliko.
Violeta
Sicer se ne strinjam s tvojo trditvijo, kjer pišeš, da je treba
sprejeti absolutno vse brez tega, da bi si imel pravo izbire ali
sprejmeš določeno stvar ali ne.
Odgovor
Seveda imamo pravico izbire, še bolj pa je važno,
da imamo sposobnost razlikovanja,
da če je nekaj resnično dobro,
da smo sposobni to tudi jasno videti da je tako.
Edino če je ta sposobnost v nas, smo s tem zmožni narediti pravo odločitev
iz samih sebe.
Če ni tako bomo to sprejeli na pobudo drugih ker moramo ali pa zavrnili.
Neka odločitev se zgodi
Vse to pa je povezano z trpljenjem in je težje.
Kaj je od resnično dobrega je seveda prav da sprejmemo vse.
Če imamo sposobnost dojeti vse tako kot v resnici je,
in to vidimo ni težko,
saj kar človek resnično ljubi sprejme z celim srcem.
Vse dobro!