"Če hočemo kot človeštvo preživeti, če hočemo kot narod imeti prihodnost, moramo bistveno zmanjšati pritiske na okolje in začeti upoštevati omejitve planeta. Zato trajnostni razvoj nima alternative." To je ena od sedmih glavnih tez "Plana B za Slovenijo 2.0", ki ga je skupaj s partnerji mreže Plan B za Slovenijo, Pobuda za trajnostni razvoj, objavila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Direktorica Umanotere Vida Ogorelec pravi: "V današnjih razmerah postaja bolj kot kadarkoli doslej jasno, da je trajnostni razvoj edini globalni model preživetja civilizacije in da je za Slovenijo ključna primerjalna prednost – tako za konkurenčnost gospodarstva, kot tudi za kakovost življenja.

Imamo vse možnosti, da naša država postane model socialno pravičnega razvoja v ravnovesju z okoljem. Bi se tako radikalna preobrazba družbe lahko zgodila v roku ene generacije? Bolj plemenitega poslanstva si ne moremo zamisliti - to bi bila najbolj etična zapuščina našim otrokom in lep izraz globalne odgovornosti."

V zborniku Plana B za Slovenijo 2.0, ki ga je ob zaključku projekta pripravila Umanotera, avtorji v tezah Plana B 2.0 med drugim pišejo, da je trajnostni razvoj lahko ključna primerjalna prednost Slovenije. "Kriza je dobra priložnost za nadomeščanje iztrošenih pristopov z nizkoogljičnimi, energetsko učinkovitimi in socialno sprejemljivimi pristopi. Samo ti pomenijo resne poslovne možnosti, zanesljiva delovna mesta in dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja," poudarjajo.

Dodajajo, da je "naravni kapital temelj vsega, zato tudi temelj razvoja"  ter da "podnebne spremembe in usihajoče zaloge poceni nafte oznanjajo konec fosilne dobe." Ob tem izražajo prepričanje, da učinkovita raba energije, prehod iz fosilnih na obnovljive vire in pametna omrežja prinašajo večjo zanesljivost oskrbe z energijo, blažijo cenovna nihanja na trgu in prispevajo k ohranjanju podnebja. Hkrati opozarjajo tudi na pomen zemljišč, ki po njihovih besedah niso zgolj kosi zemlje, zanimivi le z vidika kmetijstva ali gozdarstva.

"Zemljišča igrajo pomembno vlogo v okoljskem, bivalnem, ekonomskem, socialnem in krajinskem smislu. Ena ključnih razvojnih priložnosti Slovenije je zato preudarno oblikovanje prostorske politike, trajnostno ravnanje z zemljišči in varovanje nacionalno pomembnih dobrin," pišejo avtorji tez Plana B za Slovenijo 2.0.

V svojih sedmih tezah opozarjajo še, da samo zaradi gospodarske rasti nismo ljudje ne bolj srečni, ne bolj zadovoljni.  "Če hočemo postati družba zadovoljnih ljudi, moramo kazalce razvoja, ki so osredotočeni izključno na gospodarsko rast, čim prej nadomestiti s celostnimi kazalci, ki uravnovešeno upoštevajo socialni, okoljski in ekonomski vidik življenja."

Pretresi v globalnih oskrbovalnih sistemih kažejo na to, da postaja samooskrba ključna za preživetje. "Z osnovno lokalno prehransko, snovno in energetsko samooskrbnostjo lahko negotovosti v zvezi s podnebnimi spremembami in neobnovljivimi viri bistveno zmanjšamo," še ugotavljajo.

Plan B 2.0 je namenjen predvsem vplivanju na aktualne odločitve na področjih podnebne in energetske politike in na prenovo Strategije razvoja Slovenije, ki se začenja v letošnjem letu. V ciklusu desetih pomladnih razvojnih forumov, na katerih so iskali odgovor na vprašanja o viziji prihodnjega razvoja družbe in gospodarstva Slovenije, se je Umanotera skupaj s partnerji mreže Plan B  poglobila v izvorni pomen trajnostnega razvoja.

Odpirali so vprašanja razmerja med rastjo in razvojem, med globalizacijo in lokalno samooskrbnostjo, med BDP kot kazalcem razvoja in alternativnimi kazalci ter vprašanja o energiji prihodnosti.

Vir: umanotera.org/etc