NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 03-jun
  • S kajaki po reki Krki

  • četrtek 04-jun
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • petek 05-jun
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 06-jun
  • Kraljevska ponudba knjig, zgoščenk, izdelkov

  • nedelja 07-jun
  • Mesto bere ... zgodbe iz Avstralije in Oceanije (2019-2020)

  • ponedeljek 08-jun
  • E-knjige Biblos za vse!

  • torek 09-jun
  • Likovna delavnica z naslovom DREVO

  • sreda 10-jun
  • 30.000 brezplačnih filmov na MKLJ Kanopy

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pridobitve osamosvojitve   
    sobota, 5. maj 2012 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Še pomnite, tovariši? Še pomnite, česa ste si želeli v svinčenih časih komunizma; po čem ste hrepeneli?
    Jaz pomnim. V svinčenih časih sem preživel otroštvo. Bilo je sivo. Ceste in fasade so bile sive. Pohištvo je bilo uglednih temnih barv. Obleke bi bile dolgočasne, če jih ne bi na komolcih in kolenih krasile krpe. No, kljub temu so bile …

    V izložbah trgovin ni bilo ničesar, zaradi česar ne bi mogli spati, ker bi si tako želeli. Bile so sive. Zrak je bil siv, umazan od izpustov tovarn (brez filtrov), avtomobilov (pogosto kurilno olje) in ogrevanja (saje) in je smrdel. Knjige, stripi in učbeniki so bili sivi.

    Tudi časopisi, revije in televizija so bili sivi. Vse je bilo sivo. Najbrž smo zato potem tako navalili na barve in z njimi premazali vsako zaplato države, ki ni bila zemlja, voda ali rastlina, da nas zdaj bolijo oči, kamorkoli pogledamo.

    Pomnim tudi strah. Zdaj nas ubija negotovost, takrat pa nas je strah. Sicer ne pomnim, da bi se komu zgodilo kaj pretresljivega (za to sem se rodil malo prepozno), ampak tega strahu sem se kljub temu nalezel.

    Kot strah je bilo prisotno tudi pomanjkanje. Spet ne pomnim, da bi meni ali komu drugemu kdaj manjkalo karkoli otipljivega, ampak vedno smo živeli 'v pomanjkanju'.

    Meje so bile takrat že prehodne in prehod je bil vedno pustolovščina. Šli smo čez, in tam so bile barve, tam ni bilo strahu in predvsem ni bilo pomanjkanja. Ko smo nekaj tega nepomanjkanja peljali nazaj, pa smo se bali. Bali smo se do meje, na meji in še malo potem.

    Še pomnite, tovariši? …

    Da vam osvežim spomin; želeli ste si:
    1. trgovine, polne vsega;
    2. pravico, da rečete, kar mislite, ne da bi se bali posledic;
    3. pravico do bogatenja in
    4. prost prehod čez mejo.

    Še pomnite, tovariši?

    Vse, kar ste si želeli, ste dobili, tovariši, čisto vse … In ja, dobili ste tudi nekaj reči, ki si jih niste želeli. Prišle so v paketu z izobiljem in pravico do bogatenja … Kar vas zdaj muči, je, da ste izgubili nekaj reči, ki jih niste hoteli izgubiti, a so se vam zdele tako samoumevne, da se jih niste potrudili obraniti …

    Žal mi je, tovariši! Tudi meni je žal …

    Gregor Hrovatin
    Vir: http://za-misli.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://za-misli.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Pridobitve osamosvojitve | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Pridobitve osamosvojitve

    Prispeval/a: aurigo dne sobota, 5. maj 2012 @ 10:28 CEST
    eh, želje, želje, želje.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,72 seconds