»Človek je veliko večji od stvari, ki jih izgublja v tem življenju«. (Tagore)

Smo zavod Papilot, neprofitnaorganizacija, kideluje v domačem in mednarodnem prostoru od leta 1995 z dejavnostjo izobraževanja, svetovanja in preventive ter snovanja in izvajanja programov na področju razvoja človeških virov. V svojih pristopih namenjamo posebno skrb spodbujanju aktivnega vključevanja oseb v socialno in delovno okolje ter dvigu njihove splošne ravni zadovoljstva in kakovosti življenja.

Znotraj različnih področij delovanja zavoda Papilot od leta 2004 deluje Center za dnevno oskrbo starejših oziroma od leta 2009 Rozin vrt – središče za preventivo in obravnavo demence, katerega glavno sporočilo je, da se življenje oseb, ki trpijo za različnimi oblikami psihofizičnih ovir in spominskih motenj ali katere izmed oblik demence, ne konča, ampak se z ustrezno obliko pomoči in možnosti vključitve v center kot je naš, lahko kvalitetno nadaljuje.

Poenostavljeno bi lahko rekli, da predstavljamo aktivno obliko dnevnega varstva, ki vključuje zdravstveno in socialno oskrbo, organizirano prehrano, prevoz in dnevne organizirane aktivnosti. Gre za preventivno in kurativno obliko organiziranega druženja in aktivnega sodelovanja, ki ponuja možnost kreativnega načina kognitivne in socialne rehabilitacije.

Vsakodnevni program je namenjen vsem uporabnikom (osebam z demenco in drugim), ki pa ga prilagajamo in individualno usmerjamo glede na posameznikove zmožnosti in interese. Osebe, ki so vključene v naš center, so načeloma starejše od 60 let in imajo različne oblike psihofizičnih težav, ki jim onemogočajo samostojno bivanje v domačem okolju.

Glede na kazalce in trend porasta oseb obolelih za demenco, pomeni vključevanje teh oseb v naš sistem in način dela še kako pomembno alternativo in dopolnilo institucionalnim in drugim oblikam varstva oseb s spominskimi motnjami in drugimi ovirami, predvsem pa pomeni kvalitetno, aktivno, kreativno in pozitivno obliko bivanja.

Združujemo in povezujemo različnosti, prispevamo k medsebojnemu sodelovanju in socialni vključenosti vseh posameznikov. Uporabniki naših storitev napredujejo, izboljšajo se jim motorika, počutje, komunikacijske sposobnosti, poveča se zmožnost in volja do samostojnega opravljanja vsakodnevnih aktivnosti, oblikuje se pozitivna samopodoba, samozavest, samozaupanje, poveča se koncentracija.  

Iz vidika našega strokovnega dela je pomembna zlasti socialna komponenta, ki poudarja človeški dejavnik kot najpomembnejši segment pri lajšanju ter odpravljanju težav in iskanju rešitev. Naš program je zasnovan na ideji oziroma viziji destigmatizacije demence in obdobja staranja kot obdobja pešanja psihofizičnih funkcij ter izolacije iz socialnega sveta. Izhajamo iz dejstva, da je potrebno življenje ne samo preživeti, ampak tudi živeti in izživeti. Če se le da, to čim dlje početi znotraj domačega okolja oziroma v kombinaciji z le-tem, kar ima dokazano zelo pozitivne učinke na občutek posameznikove varnosti in dobrega psihofizičnega počutja. 

Mineva vse, življenje, spomini, ostaja pa človeško dostojanstvo, ostajajo čustva. In na tem v zavodu Papilot gradimo svoje metode dela in pristop do oseb z demenco. Posameznika obravnavamo holistično, celostno, pozornost namenjamo vsem vidikom človeka: fizičnemu (motorika in senzorika), čustvenemu, miselnemu, socialnemu in duhovnemu vidiku. Iščemo medsebojne povezave, skušamo spodbuditi in ohranjati tiste vidike, ki pešajo in še bolj aktivirati tiste, ki so še aktivni. V praksi se izkaže, da se teorija ne potrjuje vedno, da na primer kljub popolnoma oteženi in nepovezani komunikaciji ter nezmožnosti presoje fizična vitalnost osebe ostaja.

Velja lahko tudi obratno, oseba fizično peša kljub dobri mentalni presoji. Pri svojem delu vedno iščemo oseben stik s posameznikom, pri čemer nam pomagajo tudi informacije iz preteklosti življenja teh oseb, njihovega dela, poklica, hobijev, prek katerih lažje dostopamo do njihovega notranjega sveta. Ključno pri vsem tem je, da čim bolj spodbujamo posameznikovo samostojnost in aktivnost ter se zavedamo, da te osebe pogosto zmorejo več, kot se od njih pričakuje in kot same pričakujejo od sebe. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da se te ljudi obravnava kot odrasle in zdrave osebe ne glede na njihovo obolenje in se vedno poudarja ter išče njihove vitalne in aktivne funkcije ter zmožnosti.

Največji izziv in hkrati povod za uspešen rezultat dela je v tem, da je te ljudi treba imeti stalno pod nadzorom, pri tem pa jim istočasno puščati čim več svobode. V poznih stadijih demence je z marsikaterim posameznikom komunikacija otežena, kar od osebja zahteva veliko potrpljenja in predanega dela, da uvidiš potrebe in težave oseb z demenco.

Delo v Rozinem vrtu – središču za preventivo in obravnavo demence znotraj zavoda Papilot lahko označimo kot prijazen tip integrirane oskrbe, kjer:

1. Delo poteka v manjši skupini do 12 oseb, kar omogoča individualen stik z vsakim posameznikom, hkrati pa zadostuje, da se lahko razvije skupinska dinamika, ki spodbudno in stimulativno deluje na raznolikost, saj na eni strani popestri dogajanje, na drugi strani pa zmanjšuje izpostavljanje bolezenskih specifik posameznikov. 

2. Kombinirata se integrirana individualna in skupinska obravnava ter dinamika, kar pomeni, da aktivnosti potekajo v skupini, po potrebi in glede na interesne afinitete pa vodimo tudi individualne delavnice (kreativno ustvarjanje, uporaba didaktike, kuhanje). Tak pristop istočasno upošteva psihofizične in interesne specifike posameznika in hkrati spodbuja zdravi del osebnosti, kjer je vodilo ohranjanje psihofizičnega stanja oseb, njihovih kognitivnih zmožnosti in spodbujanje socializacije.

3. Integrirano vključujemo osebe z različnimi psihofizičnimi in spominskimi motnjami. Na ta način se krepi medsebojna opora, zaupanje, sodelovanje, pomoč in strpnost. 

4. Gre za motivacijski in k posamezniku usmerjen pristop, zato je posameznik  vedno v družbi strokovnih delavcev in drugih oseb – uporabnikov. Pri delu se ga spodbuja in aktivno in proaktivno vključuje v vsakodnevne aktivnosti. Uporabniki sodelujejo pri vseh aktivnostih (zalivanje rož, postrežba kave, priprava pribora, peka peciva…) in so vključeni v vse organizirane skupinske aktivnosti oziroma delavnice, ki se odvijajo čez dan.

5. Na prvem mestu je občutek spoštovanja in ohranjanja človeškega dostojanstva. Posameznika se obravnava kot vsakega drugega, upošteva se njegovo specifiko.

Tak tip oskrbe realizira enega izmed poglavitnih in za posameznika življenjsko pomembnih ciljev, in sicer ohranjanje in spodbujanje samostojnosti in krepitev psihofizičnega stanja  posameznikov, hkrati pa ohranjanje posameznikovega dostojanstva, osebne integritete, medosebnih in medgeneracijskih odnosov ter socialne vključenosti in sprejetosti. Prispeva se k zmanjševanju osamljenosti, širjenju pozitivnih stališč do starosti in težav povezanih s staranjem ter  k urjenju kognitivnih zmožnosti.

Naše metode dela temeljijo na že prej omenjenem vključevanju vseh vidikov človeka, fizičnega (senzoričnega), emocionalnega, intelektualnega (miselnega) in socialnega (duhovnega). Pri delu zaobjemamo vsa človekova čutila, spomin, telo in duha in uspešno ter kvalitetno vključujemo različne pristope, ki temeljijo na holistični in k posamezniku usmerjeni metodi dela. Če ponazorimo to z aktivnostmi, ki jih izvajamo, lahko te strnemo v več skupin:

- Fizični, motorični in senzorični vidik krepimo z vsakodnevno vodeno telovadbo, dihalnimi vajami, vajami za povezovanje možganskih polobel, zdravilnimi zvoki, samomasažo, plesom, kreativnimi delavnicami in delovno okupacijo (zalivanje rož, zlaganje prtičkov, uporaba didaktičnih pripomočkov, sestavljanje in seštevanje raznih predmetov, kuhanje, peka peciva, itd). Vključujemo tudi senzorične igre prepoznavanja predmetov preko čutov sluha, vida, voha in dotika.

- Emocionalni vidik krepimo s psihosocialnimi in kreativnimi delavnicami, socialnimi igrami, medsebojnim pogovorom in petjem slovenskih narodnih pesmi, ki mimogrede tudi v stroki predstavljajo fenomen, ko gre za delo z osebami z demenco, saj vsi tisti, ki sicer ne govorijo, tu spregovorijo in pojejo (spomnijo se tudi celotnega besedišča pesmi).

- Miselni vidik krepimo z vodeno šolo spomina (iskanjem asociacij, povezovanjem, dopolnjevanjem in ustvarjanjem besed, stavkov, pojasnjevanj misli, iskanjem pesniških rim, povezovanjem predmetov s čutili, ponavljanjem besed in stavkov), reševanjem križank, ugank in drugih miselnih iger in še bi lahko naštevali.

- Socialni in duhovni vidik krepimo s pogovori, branjem, sprehodi, obiskom prireditev, gostitvijo raznih gostov, ki nam popestrijo dogajanje s potopisi, predavanji in podobno.

Pri svojem delu stremimo k temu, da skušamo pri vsakem posamezniku najti kombinacijo najbolj ustreznega načina psihofizične in socialne aktivacije, kar je poglavitnega pomena pri doseganju uspešnih rezultatov našega dela.

Naše delo potrjuje, da je dostojanstvo človeka največ, kar šteje. Pri delu je zato pomemben vzajemni odnos, ki se gradi na popolnem zaupanju in spoštovanju.

Najlepše pri tem delu je, ko kljub družbenem prepričanju in strokovni oceni, da je stanje posameznika z demenco nepopravljivo, opazuješ in uvidiš, da človek zmore veliko več. Da je sproščeno, spontano, prijazno in kreativno ozračje za osebe z demenco kot balzam za njihove tegobe, ki sčasoma dobijo popolnoma novo obliko in tem osebam omogočijo, da se izrazijo v vsej svoji novi (stari) podobi. V takih trenutkih spregovorijo tudi najmanj zgovorni in sposobni za govor, se razgovorijo in nasmejijo tudi najbolj nejevoljni in ustvarjajo tudi najbolj za delo nezmožni posamezniki. Zavzetost do dela s temi ljudmi, zaupanje, potrpežljivost in spontanost pri delu dela čudeže. V kolikor verjameš v ljudi, lahko izvabiš iz njih čudežne moči.

Vključitev raznolikih uporabnikov v program dnevnega centra se je izkazal za zelo produktivnega in kreativnega obenem. Na prvi pogled nemogoča naloga, da osebe z demenco povežeš z ostalimi osebami, se je v našem primeru izkazala za zelo uspešno in dokazala, da se ljudje do konca življenja učimo in dajemo drug drugemu.
Ob zavedanju, da so čustva tista, ki kljub izgubi spomina ostajajo do konca, moramo več pozornosti nameniti ravno tem, kajti ta so tudi tista, ki vzbujajo bodisi svetle bodisi temne spomine. Če ne prej, je potrebno veliko pozornosti nameniti čustvenemu doživljanju ravno v obdobju demence.

Demenca postaja naš vsakdanji problem in del nas vseh. Poskrbeti moramo, da pri takem posamezniku spodbujamo njegovo samostojnost, ohranjamo njegovo dostojanstvo, osebno integriteto in skrbimo za njegovo socialno vključenost in sprejetost. Predvsem pa je potrebno, da se zavemo, da je »človek veliko večji od stvari, ki jih izgublja v tem življenju«, kot je dejal Tagore.

Napisala: Nina Živković

Kontakt:
Papilot, Zavod, Ljubljana
Zasavska cesta 42
1231 Ljubljana – Črnuče
info@papilot.si
031 636 136 / 01 5421 582