Kabinet predsednika vlade RS Slovenije
Gregorčičeva 20
1000 Ljubljana

Pobuda za spremembo oz. dopolnitev Zakona o zaščiti živali, ki bo prepovedal spolnost z živalmi

Afera z domnevno spolno zlorabljenimi bulmastifi, ki so v začetku februarja 2010 do smrti raztrgali svojega lastnika, je v javnosti odprla mnogo vprašanj. Eno od bolj perečih vprašanj zadeva spolno zlorabo živali. V Sloveniji naj bi to področje urejal veljavni Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv), ki v prvi alineji 1. odst. 15. členu določa, citiramo:

»Prepovedana ravnanja so: zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali.«

Tukaj se postavlja vprašanje kaj sploh je spolna zloraba živali v smislu zakona? Ali to pomeni, da gre za zlorabo zgolj, če je žival poškodovana pri spolnih stikih s človekom, ali pa je spolna zloraba živali že sam spolni odnos oz. kakršnakoli spolna intimnost z živalmi, ne glede ali je žival pri tem utrpela fizične poškodbe?

Po logični interpretaciji sporne prve alineje 1. odst. 15. člena pridemo do zaključka, da gre za zlorabo zgolj in le, če je žival poškodovana pri spolnih stikih s človekom oz. ima kot posledico spolne zlorabe človeka vidne hujše telesne poškodbe in telesne anomalije, ki kot take kažejo na verjetno fizično spolno zlorabo živali. Na tem mestu se utemeljeno lahko vprašamo ali ZZZiv torej dovoljuje spolno zlorabo živali v smislu »konsenzualnega« spolnega občevanja med človekom in živaljo?

Menimo, da je trenutno na področju veljavne zakonodaje temu resnično tako. ZZZiv je v tem primeru zelo ohlapen, kar je razvidno tudi iz spodnjega primera.  Na strani http://www.intimatemedicine.si/seks-so-ljudje je objavljen intervju z moderatorko foruma o zoofiliji, v katerem opisuje izkušnje ljudi, ki seksajo z živalmi.

Citiramo njene besede: »Iz nekaterih forumov lahko razberemo, da so nas že večkrat prijavili na VURS in policijo. Kolikor nam je znano pristojni organi na osnovi pregleda vsebine naše spletne strani niso zaznali elementov mučenja ali spolnega zlorabljanja živali.« Ko je neka gospa posredovala vsebino te spletne strani na VURS, je prejela naslednji odgovor od g. Mitja Šedlbauerja iz Sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali pri VURS-u: »Spoštovani, spolna zloraba živali je prepovedano dejanje po Zakonu o zaščiti živali.

Ta predvideva tudi kazni za takšno dejanje. Če je dejanje spolne zlorabe živali storjeno naklepno in pri dejanju ali kot posledica tega pride do hujših poškodb ali dalj časa trajajočega ali ponavljajočega trpljenja, ali škodovanja zdravju živali, se šteje, da gre za mučenje živali. Mučenje živali pa je kaznivo dejanje, ki se ga obravnava in kaznuje po Kazenskem zakoniku.

Vsebine na spletni strani, ki jo omenjate, po vašem pripovedovanju vsebujejo navodila za spolne odnose z več vrstami živali in forum za obiskovalce. Na žalost vas moram obvestiti, da takšne vsebine niso nujno protipravne, saj s samo objavo na spletnih straneh lastnik spletne strani ne izvaja prepovedanega dejanja, kakor je navedeno v Zakonu o zaščiti živali.

Objavljanje spornih vsebin na medmrežju torej ni kršitev veterinarske zakonodaje o zaščiti živali. Posledično Veterinarska uprava RS nima pravne podlage in ni pristojna za pregon in sankcioniranje avtorjev objav oz. lastnikov spletne strani.«

Tudi eden od članov Društva za osvoboditev živali in njihove pravice je zaprosil VURS za točno definicijo spolne zlorabe in prejel od g. Šedlbauerja naslednji odgovor: »Spoštovani, v zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da je v Sloveniji prepovedano dejanje "spolna zloraba živali".

Podrobne definicije tega termina Zakon o zaščiti živali sicer ne podaja, vendar se pri interpretaciji naslanjamo na definicijo mučenja živali in zlorabo opredeljujemo kot dejanje, ki povzroča poškodbo ali dalj časa trajajoče trpljenje, ali škodi zdravju živali. Omeniti moramo tudi, da sodne prakse v Sloveniji na tem področju še nimamo.«

Na podlagi teh odgovorov je jasno, da spolnost z živalmi sama po sebi ni prepovedana v RS. Zato v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice predlagamo Vladi RS, da spremeni oz. dopolni ZZZiv, ki bo prepovedal spolnost z živalmi. Prav tako predlagamo, da se prepove distribucija živalske pornografije in objavljanje spletnih strani z živalsko pornografijo.

V zvezi z zgoraj navedenim, je nujno potrebno opozoriti tudi na problem Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Ta spolno zlorabo živali pravzaprav povsem ignorira, saj v edinem zadevno relevantnem kaznivem dejanju, tj. mučenje živali po 341. člena KZ-1, določa zgolj naslednje znake kaznivega dejanja mučenja živali in sicer:

» Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.

Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živali, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta.

Ob analizi relevantne zakonodaje pridemo do ugotovitve, da spolno občevanje z živalmi v RS očitno sploh ni kaznivo dejanje! V primeru, da je torej nekdo osumljen spolnega občevanja ali spolne zlorabe živali, se postavi skrb zbujajoče vprašanje ali bo zaradi tega sploh kazensko preganjan zaradi storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu KZ-1.

Pa tudi če bo, se bo pri tolmačenju pojma same spolne zlorabe živali pojavil ponovni problem, za razrešitev tega pa bo najverjetneje potrebno sklicevanje na ZZZiv kot lex specialis, natančneje na njegovo sporno prvo alinejo 1. odst. 15. člena, ki pa tega pojma prav tako sploh ne definira, pravzaprav gre zgolj za črko na papirju.

Posledično sta po našem prepričanju tako oba zakona, tj. ZZZiv in KZ-1, ki naj bi to zaskrbljujoče področje edina urejala, površno ohlapna ter s tem pravzaprav v večini primerov dejanske spolne zlorabe živali, ki se kaže kot »konsenzualno« spolno občevanja z živalmi, povsem nekoristna.

Razumljivo nam je, da je dokazovanje storitve kaznivega dejanja spolnega občevanja z živalmi oz. spolne zlorabe živali (kot to parafilijo imenuje veljavna zakonodaja) izredno težavno, sploh v primerih, ko pri živalih (ki so s strani človeka priučene oz. zdresirane k spolnemu občevanju z njim ali pa k temu drugače psihično ali fizično prisiljene) niso izrazito vidne telesne poškodbe in podobne posledice tovrstne spolne zlorabe. Vendar pa kljub potencialno težavnemu dokazovanju, ne moremo mimo dejstva, da je ZZZiv nujno potrebno ustrezno spremeniti oz. dopolniti.

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice menimo, da v nadaljevanju predlagana dopolnitev obstoječega ZZZiv predstavlja minimalno obremenitev izvoljenemu zakonodajnemu organu RS, po drugi strani pa bi sprejeta dopolnitev oz. sprememba ZZZiv predstavljala vsaj minimalno, nujno potrebno varnost za spolno zlorabljene živali, pa naj bo ta spolna zloraba psihična ali fizična.

Glede na vse zgoraj povedano torej predlagamo, da se iz obstoječe prve alineje 1. odst. 15. člena ZZZiv živali črtajo naslednje besede: »ter spolna zloraba živali«, istočasno pa predlagamo, da se 1. odstavku istega člena doda nova alineja, ki bo kompleksno uredila trenutno nerazumljivo in ohlapno področje spolne zlorabe živali. Nova alineja 1. odst. 15. člena naj se po našem mnenju glasi:

»spolno občevanje ali z njim izenačeno spolno ravnanje z živalmi ter vsaka drugačna oblika spolne zlorabe živali;«.

Obrazložitev:
V društvu smo prepričani, da je spolnost ali kakršnokoli spolna intimnost z živalmi, spolna zloraba živali, ne glede ali so živali pri tem utrpele fizične poškodbe. V naravi vseh živali na tem planetu je, da so spolno aktivne s predstavniki iste živalske vrste, samo v času parjenja.

Zato človeška spolnost z živalmi prav gotovo ne more biti v korist živali, saj nasprotuje njihovi prvobitni naravi. Seks med človekom in živaljo je eden od hujših odklonov v spolnosti, ki bi se moral kazensko preganjati tako kot se sankcionira pedofilija, krvoskrunstvo ali posilstvo.

Moderatorka že omenjenega foruma o zoofiliji zagovarja seks z živalmi z naslednjimi besedami, citiramo: »Zoofilija je ljubezen do živali vključno s spolnim občevanjem med človekom in živaljo. Obe definiciji izključujeta nasilje nad živalmi. Zoofilija se ne sme zamenjevati s krutostjo do živali, niti z njihovimi zlorabami. Resničen zoofil ne bo nikoli ranil svoje živali.

Prav tako je ne bo »posojal« naokrog drugim ljudem, ki bi želeli potešiti svoje fantazije. Živali niso spolni sužnji prepuščeni na milost in nemilost človeške pohote. Gre za odnos zaupanja, brez nasilja in zlorab. Spolni odnos z živaljo ne pomeni mučenja. Spolne zlorabe in spolnega odnosa ne smemo enačiti. Enako kot to velja pri človeku.

Človek je lahko v spolnosti nasilen ali ljubeč, ne glede na to, ali se je loteva s človekom ali živaljo. Ne zdi se mi korektno, če nekdo primerja seks z ovco, pri katerem slednja pogine in npr. psa, ki naskakuje žensko.«

Primere spolne prakse med človekom in živalmi, ki je v RS očitno bolj pogosta kot si to sploh upamo priznati, lahko zasledimo in obširneje spoznamo npr. na slovenskem spletnem forumu ZOO Šola (http://www.zoo-sola.com/), ki premore celo 5527 registriranih uporabnikov.

Člani foruma tu med drugim nemoteno delijo pridobljene izkušnje na področju spolnega občevanja z živalmi, zasledimo pa tudi primere poizkusa izmenjave ali izposoje psov za potrebe spolne zlorabe. Teme foruma med drugim govorijo o velikosti spolnih udov različnih pasem psov, o okusu pasje semenske tekočine, o primernih pozah med spolnim aktom z živaljo, o tem kako psa vzgojiti v »poslušnega spolnega sužnja« ipd.

Dejstvo je, da lahko človek živali zdresira za različna dejanja, ki so proti njihovi volji in naravi. Eden od pogostih primerov so živalski cirkusi. Triki, ki jih divje živali izvajajo v cirkusih, ne predstavljajo njihovega naravnega vedenja, temveč so privzgojeni, praviloma z uporabo nehumanih in krutih metod, ki cirkuškim živalim odvzemajo še zadnji kanček dostojanstva.

Navkljub navedbam lastnikov cirkusov, da pri dresuri uporabljajo tehniko nagrajevanja, pa poizvedovanja in mnogoštevilni posnetki treningov teh živali dokazujejo nasprotno. Trike živalim privzgajajo z uporabo ognja, električnih šokov, udarci s palicami in kavlji. Drug primer so morske živali, ki nastopajo v zabaviščnih parkih.

Ko opazujemo delfine v številnih predstavah, se nam morda zdi, da so igrivi in srečni. Vendar je resnica velikokrat drugačna – delfini so v ujetništvu omejeni, zdolgočaseni in podvrženi mnogim boleznim.Vsi poznamo vodne in zabaviščne parke, kot so Gardaland, Marineland ipd. Najverjetneje je marsikdo tam obiskal tudi delfinarij, kjer si je lahko ogledal predstavo delfinov.

Na žalost se večina ne zaveda, kakšno je ozadje takih nastopov. Ne vedo, da so bili ti delfini ujeti na krut način in odtrgani od svojih družin, da večinoma ujamejo mladiče, ki jih nasilno ločijo od njihovih mam in da jih veliko pogine že med prevozom do bazena. Delfini v bazenih niso srečni. Vse, kar počnejo tam, je naučeno in še zdaleč ni podobno njihovemu naravnemu vedenju.

Po koncu predstave se delfini zelo dolgočasijo. Vse življenje plavajo dol in gor v premajhnem bazenu, prisiljeni so jesti mrtvo hrano, živeti morajo skupaj tudi, če se ne razumejo. V naravi, kjer je njihov prostor skoraj neskončen, lahko kadar koli odplavajo stran in se tako umaknejo, če želijo biti sami. Veliko aktivnosti, ki jih počnejo v naravi, v bazenih zamre, saj jih nimajo možnosti razvijati.

Enako lahko nekateri ljudje zdresirajo oziroma miselno sprogramirajo živali, da z njimi spolno občujejo. Poleg tega prevzamejo živali od lastnika mnoge miselne navade, zato obstaja tudi rek: »Kakršen pes, takšen gospodar«.

V knjigi Vzrok in nastanek vseh bolezni, Verlag das Wort,o tem piše: »Domače živali zelo spremenijo svoj način življenja, ker človek vpliva s svojim delovanjem nanje, tudi na njihove gene. Mnoge živali so prestrašene in razdražene.

Njihov nagon je usmerjen povsem na materialno ter na človekov miselni svet. Glede na mentaliteto in tisočletni napačni razvoj, pa tudi zaradi križanj živalskih vrst, so živali prevzele nekatere človeške navade. To pomeni: v svojem razvoju je mnogo živalskih vrst sprejelo, glede na svoje lastnosti in obliko, enaka nagnjenja kot ljudje.«

Da spolnost z živalmi ne spada v t.i. zahodno razvite države, so spoznali tudi izredno liberalni Nizozemci, ki so leta 2008 prepovedali sodomijo.  Na strani http://www.delo.si/clanek/56613 lahko o tem preberemo: »Spolnost z živalmi prepovedana v 80 državah. Nizozemski parlament je po dveh letih vnete razprave vendarle prepovedal spolnost z živalmi.

Seks z živalmi in "živalska pornografija" bosta tako poslej kaznivo dejanje, za katero bo zagroženih do šest mesecev zapora. Na Nizozemskem je sicer sodomija prepovedana že sedaj, vendar le, če so pri tem živali zlorabljene ali mučene.

Parlament pa se je za prepoved spolnih dejavnosti z živalmi odločil, ker je bila Nizozemska doslej "magnet za vse vrste perverzij", je pojasnil eden izmed nizozemskih poslancev. Nizozemska se je s tem zakonom pridružila približno 80 državam v svetu, kjer je prepovedana spolnost z živalmi, predvsem pa snemanje "živalskih porničev". In ravno pornografska industrija je bila eden najmočnejših lobistov, da Nizozemska tovrstnih spolnih aktivnosti ne bi prepovedala.«

Prosimo, da nas pisno obvestite, kaj boste ukrenili na podlagi te pobude.

Stanko Valpatič, predsednik

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
The society for the rights and liberation of animals, Slovenia
Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva
Tel.: +386 (0)3 5763 303, GSM: +386 (0) 31 499 756
Društvo je upravičenec do donacije 0,5% iz dohodnine.
Davčna številka: 68844930
Transakcijski račun: 02011-0253228311
International account: IBAN: SI56 0201 1025 3228 311
Društvo ima status društva, ki deluje v javnem interesu.
Skupaj gradimo živalim naravi in ljudem prijazno Slovenijo.
www.osvoboditev-zivali.org · info@osvoboditev-zivali.org