Na tone knjig in priročnikov je bilo napisanih na to temo, pa vendar še približno nismo preverili kaj se na tem področju dogaja. Kaj počne bioenergetik ali zdravilec z bolnikom, da ta bolnik za nekaj mesecev ne čuti več takšnih bolečin kot jih je čutil pred obiskom pri njemu.

Nekaj se v resnici dogaja. To bi morali strokovno in znanstveno ugotoviti in pojasniti. Ko odpovejo vse klasične metode terapije, so zdravniki pripravljeni takega bolnika prepustiti zdravilcem. Zanimivo je, da zdravilcem v gotovih primerih to tudi uspeva, če ne trajno, pa vsaj za dogledni čas mu pomagajo premagovati bolečine, podaljšati življenje, v gotovih primerih celo pozdraviti.

Znan je primer, ko je znani pater iz Dominikanske republike pokojni pater Tardif pozdravil na ljubljanskem štadionu kar precejšnje število bolnikov. Šolska medicina o teh zadevah ni voljna kaj dosti razpravljati.. Kako to funkcionira? Kako pri tem deluje moč volje posameznega pacienta in moč volje zdravilca?

Že v kameni dobi si je pračlovek bolj z močjo volje, kakor s fizično močjo skušal pridobiti vodilno mesto v skupini. Bolj se je pri človeku razvijal um, manj je bila fizična moč v ospredju in bolj je bila sama volja odločujoča. In po malem si zastavljamo vprašanje: kaj je to volja. oz. moč volje. Zelo poenostavljeno povedano; to je nekakšna koncentracija misli usmerjenih na določen problem. Debelo knjigo bi napisal, če bi hotel opisati kako deluje koncentracija misli in kje se vse da to uporabljati. V tem članku bom omenil samo nekaj značilnih primerov.

Pred nekaj časa smo na tv zaslonih gledali primere, kako vaški vrači v Afriki še danes brez kakršnekoli narkoze odpirajo lobanjo in opravljajo zapletene možganske operacije. Namesto kirurškega pribora je za njih dober samo kos ostrega kamna. Bolnik je med takim posegom ves čas pri polni zavesti in popolnoma tiho.

Po tako opravljeni operaciji se vstane in se peš odpravi domov! Na splošno presenečenje zahodnih zdravnikov, so taki posegi večinoma uspešni. Kaj se tukaj pravzaprav dogaja? Z močno koncentracijo volje je bolnik svoje misli usmeril nekam drugam in prav tako z močjo volje ni želel vedeti kaj se med posegom dogaja z njegovo glavo. Ali je ta psihični proces pri njem potekal nekoliko drugače kot si to zahodnjaki predstavljamo?

Z navadnim avtogenim treningom dosežemo tudi mi isti učinek pri zobozdravniku. Ta postopek poznajo indijski fakirji in arabski derviši, ki so dosegli celo to, da se ne pojavi niti ena sama kapljica krvi ko se prebadajo z bodali.

Verski fanatiki na Vzhodu so pri obrednih srečanjih po vsem telesu prebodeni z raznimi iglami in noži in se pri tem miselno poglabljajo v molitev. Molitev je za njih višek koncentracije in nekakšna prošnja najvišjemu bitju za pomoč v hudih stiskah. V to skupino lahko prištevamo tudi množično bičanje raznih verskih fanatikov.

Omenjeni primeri predstavljajo samo delček moči volje s katero se da premagovati bolečino. Vsi našteti primeri spadajo v skupino ko si človek sam pomaga pri tem. Že od nekdaj pa obstajajo tudi take metode, ko lahko tudi druga oseba pomaga posamezniku pri takem premagovanju. V vseh večjih klinikah na Zahodu so prisotni strokovnjaki ki kirurgom, oz. anestezistom pomagajo s hipnozo. Uspavanje s hipnozo uporabljajo v primerih ko bolnik ne prenese druge vrste anestezije. Na ta način je bolnik miren in neobčutljiv na bolečine med celotnim potekom operacije.

Vsi zdravniki so si edini v tem, da ta metoda odlično deluje, kako deluje pa si pravzaprav nihče ne zna do konca pojasniti. Ali posamezniki, ki niso pod narkozo v resnici čutijo bolečine enako kot vsi drugi, samo z močjo volje jo uspešno premagujejo, ali pa to bolečino na nekakšen način odmislijo in premagajo. Premagovanje bolečin in utrujenosti ugotavljamo tudi pri športnikih. Kaj vse ne počnejo športniki da bi s koncentracijo volje dosegli želeni rezultat! Podrobnosti o tem bomo opisali v drugi priložnosti.

Povrnimo se h neizpodbitnem dejstvu, da v ljudeh obstaja nekakšna rezervna energija ki jo človek v kritičnih momentih potegne iz sebe in s tem dosega presenetljive rezultate. To energijo se da prenašati tudi na druge osebe. Že v pradavnih časih so razni vrači in državni svečeniki znali sugestivno vplivati na cele množice ljudi. To je samo koncentracija misli in prenos svoje volje na prisotno množico. To so vrači znali tudi krepko izkoriščati v svojo korist. Primitivna ljudstva so jih imeli za nekakšna nadnaravna bitja in so jih častili kot nekakšne čudodelnike. Sprašujemo se, ali se to v moderni preobleki ne dogaja tudi še danes.

Miran Zupančič