Kot posamezniki se v življenju slej ko prej srečamo s prelomnimi trenutki. Prelomni trenutki nastopijo v času krize, v katero nas pripeljejo neprijetni dogodki, ki so – če smo zares pošteni – predvsem posledica naših preteklih dejanj (čeprav za svoje težave najraje krivimo zunanje dejavnike, druge osebe, nesrečne okoliščine itd.).

Na krizo se lahko odzovemo na dva načina. Prvi je, da se bodisi sprijaznimo s stanjem v kakršnem smo, nemočno ždimo, krivimo svojo »usodo« bodisi za svoje stanje krivimo vse okoli sebe. Drugi odziv je takšen, da »zavihamo rokave« in skušamo zaživeti na novo, spremeniti sebe in tudi okoliščine v katerih smo se znašli; kriza nas zato naredi še močnejše in modrejše.

Podobno dogajanje se odvija tudi na širših ravneh: v »telesu« naroda in človeštva kot celote. In resnica je, da smo se kot človeštvo znašli na prelomnem trenutku: ali bomo uničili planet in ogrozili svojo lastno prihodnost ali pa bomo stopili na pot nadaljnjega razvoja (ki z današnjo obliko divjega gospodarskega »razvoja« nima prav nič skupnega).

Dejstva, da smo se znašli na prelomnem trenutku so jasna in očitna:

• vpliv človeštva na globalno segrevanje ozračja povzroča segrevanje oceanov in taljenje ledenikov, to pa vodi v poplave, suše, spremembe morskih tokov, orkane, silovita neurja itd.. Posledica tega bodo vse slabši pogoji za bivanje, vse manj hrane in drugih virov;

• komercializacija družbe se tako razrašča, da ogroža velike dele populacije, kar povzroča vse večje napetosti in konflikte (primer protestov v Franciji);

• razlike v bogastvu (in predvsem pohlep bogatih) vodijo v nepotrebne konflikte med narodi. Razlike v bogastvu so pravi vzrok terorizma, ne pa neko imaginarno sovraštvo med narodi, verstvi in »civilizacijami«.

Po drugi strani pa je vse več znamenj sprememb, ki pomenijo, da se človeštvo zaveda teh težav in jih skuša reševati (najbolj poklicani – politiki in ekonomist – zaenkrat delujejo predvsem zaviralno, saj zaradi svojih priviligiranih položajev ne želijo sprememb):

• vsa mogoča gibanja, društva, skupine, ki so proti vojnam (predvsem iraški), proti pretiranem izkoriščanju naravnih virov, izkoriščanju ljudi, korupciji, uničevanju okolja (na primer proti gradnji plinskih terminalov) itd.;

• začetek razumevanja, da revščina, lakota in nepotrebno umiranje zaradi ozdravljivih bolezni niso ekonomski, temveč politični problemi (v obeh primerih je zanje kriv človek in ne neke zunanje okoliščine); hrane in drugih življenjsko potrebnih dobrin je dovolj, le izjemno nepravično so porazdeljene.

• zaenkrat (še) skromni politični premiki v smeri reševanja zgoraj omenjenih problemov (uveljavitev Kjotskega protokola, črtanje dolgov najrevnejšim državam, umik vojske določenih držav iz Iraka itd.).

Obstajajo pa še bolj skrita znamenja, ki kažejo na izjemnost časa, v katerem živimo:

• nenavadni dogodki, ki se pojavljajo po vsem svetu (žitni krogi, svetlobni križi, jokajoči kipci itd.);

• vse bolj javno delovanje Mojstrov modrosti na čelu z Maitrejo, ki so doslej iz ozadja pomagali človeštvu (njihovo polno delovanje se bo začelo z Maitrejevo javno predstavitvijo človeštvu; preko televizijskih omrežij po vsem svetu).

Prelomni trenutki so vedno priložnost za resnične spremembe. Te zdaj zares potrebujemo.

K. R.

Vir: http://www.gibanje.org