Tole je članek na temo prehoda v 5. dimenzijo Ta prehod je lahko zelo eneostaven, ali pa zelo komliciran, ali pa se za vas sploh ne bo zgodil. Vse je odvisno od nas osebno. Če dovolimo, da se zgodi, bo prehod minil skoraj neopazno, če se preehodu upiramo, se nam bodo dogajale spremembe, za katere bo kazalo, da se nam dogajo malce »na silo«.

Simptom za tak prehod je to, da se bomo ob dogajanju počutili malček neudobno. Tretja možnost je, da se velikega prehoda kolektivne zavesti sploh ne udeležite, s tem pa zamudite veliko rojstnodnevno zabavo ob dnevu novega rojstva Nove Zemlje. In prikrajšani boste še za veliko ugodnosti..a o tem drugič.

Skratka, kot že vrabci čivkajo na strehi, pred nami je veliki prehod. Nekateri smo se nanj dobro priravili, kot odgovoren alpinist (nekateri so se celo že uspeli zvleči skozi zaenkrat osko špranjo, nekateri pa vsaj občasno potujemo tja, tako malo za pokušino), ki se odravlja na strmo goro. Nekateri smo se nanj malo manj priprvili, a nič hudega, na poti na goro, do velikih vrat nas čakajo postojanke, kjer se bomo lahko okrepčali, si natočili sveže energije in odložili staro obrabljeno prtljago, stara obrabljena bremena. Najvčji srečneži pa so tisti, ki so se pripravljeni že rodili, tisti ki so zelo dobro vedeli, kaj jih čaka in so s sabo prinesli vso potrebno opremo, odložili vsa stara bremena.

Ker to je tisto za kar gre pri celi stvari prehoda. Za osvobajanje od starih bremen in za prepoznavnje in sprejemanje novega. To je vse, zakar gre pri tem prehodu. Za osvobajanje od starega in prepoznavanje in sprejemanje novega.

In če berete ta članek, potem ste se vrjetno odločili za prvo opcijo enostavnega prehoda. Ali pa tudi ne. Ali pa mislite, da ste se, pa se v resnici niste. Nešteto možnosti imate na raspolago pri vsej stvari. Ustavarjat si notranje vodnike, ki vas bodo vodili skozi prehod, ali pa notranje saboterje, ali pa malo enega in malo drugega, kar je v teh dneh najpogostejši pojav. Malo enega, pa malo drugega, koktejl, mešanica vsega...In potem imamo zmedo v svojem življenju. Zakaj že?

Kaj ravzaprav pomeni prehod v novo dobo, kaj pomeni rojstvo Nove Zemlje
Pomeni, da bo po prehodu življenje za vse, ki se odločimo ZA, malček lažje. Pomeni, da bomo po prehodu, malce bolj prijazni do našega planeta, pomeni, da bomo malce bolj sočutni do sebe in svojih ljudi. Pomeni, da bomo za sabo pustili vse svoje bolečine, rane, vse, kar smo dolga stoletja skrivali v naših dušah in naših telesih. Pomeni, da se bomo po dolgih tisočletjih kolektivno, kot človeštvo osvobodili stanja bivanja, ki se mu reče pekel. Pomeni, da se bomo končno znebili te neznosne bivanjske praznine, ki se je vsi vsebolj zavedamo.

Pomeni, da bomo skupaj, kolektivno , eden ob drugem, bratsko, sestersko zajadrali v druge lepše čase. Pomeni, da bomo skupaj prestopili v kraj, ki se mu reče raj. To pomeni, da bodo naša telesa postala bolj gibka, lahkotnejša, naš um bolj prožen, naša čustva blagohotna in nežna. In naš duh, spirit, naše duhovno telo bo postalo brezmejno (kar že itak je, samo zavdli se bomo tega). To pomeni, da se bodo čudeži dogajali, kot po tekočem traku, da v resnici nič več ne bo čudežno, nenavadno, nadnaravno, nemogoče. Kar na enkrat bo vse mogoče. Raj, polnost, nirvana. Lahkotnost bivanja.

Konec bo občutka ujetosti v fizično telo, v odnose, v vsakodnevne situacije. Vse bo en sama neopisljiva lahkotnost. Nobenemu od nas ne bo padlo na pamet, da bi si kreirali 5 hiš, tri avtomobile in bančni račun z 999.990 evri. Ker ne bo potrebno, če pa že bo, bo to potreba iz čiste zabave. No, da preiskusim, kako je in kako se čuti biti bogataš z računom z 999.990 evri. Čisto tako, iz zabave. Iz čiste zabave. Iz čiste radosti bivanja, iz čiste lahkotnosti bivanja. Ne tako kot danes, ko kreiramo iz čiste potrebe, iz strahu, da ni dovolj, pa zato da bom boljši-a, kot moj sosed, ker imam pač račun z 999.990 evri. Ker potem sigurno veljam več, sem več vreden-a na trgu premičnin.

Skratka, življenje se bo sila poenostavilo. Kar naenkrat ne bomo potrebovali vse te krame(lahko se igraš premetanko in dobiš besedo KARME) ki jo danes potrebujemo, oz. mislimo, da jo potrebujemo. Kar na enkrat bomo zaslišali pesem svoje duše in prepoznali tisto, kar si naša duša res želi. Poležavanje na plaži, zrenje v oči ljubljeni osebi, pristen stik s sočlovekom, resničen eyetouch in soultouch (ne najdem pravih izrazov v slovenščini, mogoče jih bomo morali še izumiti, tako kot še veliko drugih stvari) z našimi dragimi, goro razumevanja, pa vendar ne podpiranja v vedenjih in dejanjih, ki škodujejo nam in drugim, ali a bog ne daj naši Zemlji. Ker polno se bomo zavedli, da imamo Zemljo, in da jo imamo radi in da je naša mati, ki nas hrani, oblači obuva(če bomo sploh še potrebovali čevlje), skratka, ki nas obskrbuje in to radodarno z vsem tistim, kar potrebujemo za svoj obstoj. In zavedli se bomo dejstva, da nikoli ne pozabi na nas, da vsako leto znova rodijo njena polja, da vsako leto na drevesih na novo dozorijo sadeži. In tako znova in znova, leto skozi leto, čas skozi čas in skozi večnost. Vedno znova...

Ali to pomeni, da na Zemlji ne bomo delali nič koristnega, po principu, ki ga adanes poznamo pod imenom družbeno koristno delo oziroma služenje denarja. O, seveda bomo delali, a delo, ki ga bomo oravljali z resničnim veseljem, v dobro vsega, v dobro nas vseh. Vsak od nas bo opravljal delo, za katerega čuti, da ga ispolnjuje, za katrega ve, da je njegovo poslanstvo in da se skozi to delo lahko izrazi vsa modrost njegove-njene duše. Skratka, da je to delo on-ona sam-a. Se nadaljuje.

Dijana Tara Sever