Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Že ločujete odpadke in ali veste, zakaj je to dobro? Kar dve tretjini vseh odloženih odpadkov je mogoče predelati ali znova uporabiti. Najlažje je predelati papir, lepenko in organske snovi, steklo in kovine, najtežje pa plastiko in mešane smeti.

Z ločenim zbiranjem pa zagotovimo tudi, da koristni odpadki končajo v predelovalni industriji in ne na odlagališču in tako varujemo dragoceni odlagališčni prostor, nenazadnje pa ohranjamo tudi naravne vire in varujemo naravo.

KAM GRE KAJ?

Embalaža

V posode z rumenim pokrovom odlagamo embalažo iz različnih materialov (plastika, kovine in sestavljeni materiali):
• plastenke pijač in živil,
• plastenke čistil in pralnih sredstev,
• pločevinke živil in pijač,
• votlo embalažo (mleko, sokovi ipd.),
• plastične lončke in vrečke.

Plastika predstavlja več kot desetino vseh gospodinjskih odpadkov.
Sem NE SODI plastična ali kovinska embalaža nevarnih snovi ali njihovih ostankov.

Papir …
… je ena izmed snovi, ki jih je najlaže predelati in spet uporabiti. Belila (klor) spadajo med najhujše onesnaževalce okolja, zato z recikliranjem papirja zmanjšamo tudi onesnaževanje vode in zraka. Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo po sedemkrat.

Papir odlagamo v posode z modrim pokrovom.
Sem sodijo: časopisi, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo, lepenko

Sem NE SODIJO: kartonska votla embalaža tekočin, kopirni, povoščeni in plastificirani papir,
celofan, tapete, higienski papir, od živil zamazana ali prepojena papirnata ter kartonska embalaža, kakorkoli umazan ali navlažen papir in karton.

Nevarne odpadke, kot so akumulatorji, baterije, barve in topila, kemikalije, olja in masti, pesticidi, pralna in kozmetična sredstva z nevarnimi snovmi, zdravila ter neonske cevi, oddajamo v posebne zabojnike za nevarne odpadke, ki stojijo na posebnih lokacijah ter v zbirnih centrih za odpadke.

Odpadno električno in elektronsko opremo je treba odnesti v zbirne centre, saj jih ne odvažajo več v okviru odvoza kosovnih odpadkov.

V rjave posode odlagamo biološke odpadke, ki nastanejo v kuhinji ter na vrtu. Organski odpadki predstavljajo dobro tretjino gospodinjskih odpadkov. Mednje ne sodijo cigaretni ogorki in maščobe. Biološke odpadke zbirajte v posebnih razgradljivih vrečkah, ki jih lahko skupaj z odpadki odvržete v rjavo posodo za biološke odpadke. Biorazgradljive vrečke najdete v vsaki bolje založeni trgovini.

Preostale odpadke odvržemo v običajne zabojnike za smeti. Sem sodijo:
• plastificiran papir, manjše količine stiropora in zamaščene folije, plenice, ohlajen pepel,
tkanine, usnje, šiviljski odpadki, vrečke za sesalnike, mačji pesek, kasete, filmi, fotografije,
pluta, guma, keramika, porcelan, žarnice, izolacijsko in avtomobilsko steklo.

Steklo …
… je izredno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati. Uporabljamo ga lahko vedno znova, ne da bi izgubilo na kakovosti. Obenem najbolj obremenjuje okolje, če ga odvržemo v naravo, saj se ne razgradi.

Steklo odlagamo v posode z zelenim pokrovom.
Sem sodijo:
• steklenice živil in pijač,
• steklena embalaža zdravil in kozmetike,
• kozarci vloženih živil,
• druga steklena embalaža.

Sem NE SODIJO: okensko, avtomobilsko in drugo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil, pleksisteklo, karbonsko steklo, laboratorijsko in ognjevarno steklo, porcelan, keramika, žarnice, svetlobne cevi.

Nives Pustavrh

Kako ravnamo z odpadki, ki jih ločujemo?
• embalažo vedno izpraznimo in jo speremo,
• ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov,
• večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino, raztrgamo in stisnemo tudi kartonsko embalažo,
• revijam in prospektom odstranimo plastično folijo.

Kam odnesemo zdravila s pretečenim rokom uporabe?
Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo odlagati v navadne zabojnike. Oddate jih lahko v lekarnah, zbirnih centrih za odpadke in v premični zbiralnici nevarnih odpadkov.

Zmanjšajte količino odpadkov
• Kupujte izdelke v koncentrirani obliki in izdelke, ki jih lahko vnovič polnite.
• Izdelke za enkratno uporabo zamenjajte z bolj trajnimi (prtički iz blaga namesto papirnatih, baterije, ki jih je mogoče polniti, pralne pleničke namesto tistih za enkratno uporabo …).
• Odvečnim plastičnim vrečkam se lahko izognete z uporabo košare ali tekstilnih nakupovalnih vrečk.
• Obremenitev okolja lahko občutno zmanjšate z uporabo okolju prijaznih izdelkov (čistila, barve, lepila …) in z vnovič uporabnimi materiali (steklo, les itn.).
• Stvari, ki so uporabne, vendar jih ne potrebujete več (obleke, čevlji, igrače, knjige, posoda …) odnesite v komisijske trgovine ali jih podarite.

Kaj pravijo številke?
• Po podatkih iz leta 2008 Slovenci približno 21 odstotkov vseh odpadkov ločujemo, štirje odstotki pa gredo v kompostiranje.
•  Na leto proizvedejo Evropejci toliko odpadkov, kolikor tehta 4.000 Eifflovih stolpov; količina pa vsako leto naraste še za nadaljnjih 10 %.
• Vsak prebivalec Slovenije pridela v enem letu v povprečju okoli 418 kg različnih vrst komunalnih odpadkov in 0,3 kg nevarnih odpadkov.
•  Evropejci na dan odvržejo 43.000 m3 hrane.

Prijavite divje odlagališče!
S prijavo divjega odlagališča v Register divjih odlagališč odlagališče postane javno vidno. Njegovo lokacijo bodo prostovoljci in člani društva Ekologi brez meja, ki so organizirali akcijo Očistimo Slovenijo, preverili na terenu in spremljali, kako hitro bo očiščeno. Podatke o njem sporočijo tudi pristojni inšpekciji. Odlagališče lahko prijavite na popis@ocistimo.si, več informacij dobite tudi na spletni strani www.ocistimo.si.

Ne ločujete, ker verjamete, da komunala vse odpadke strese na isti kup?
To ne drži, saj praznjenje zabojnikov poteka ločeno. Izvajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki odpadke sortira in preda ustrezni družbi za ravnanje z odpadki oz. predelovalcem odpadkov. Res je, da se po smeti pripelje le en tovornjak, vendar ima ločene prekate za ločene odpadke. Pobrskajte pa tudi po spletu in poiščite predelovalce odpadkov – le kaj bi predelovali, in to vsako leto več, če ne bi bilo ločenih odpadkov?