Prečudoviti, Ljubljeni,
ki odbiraš nežne, svetle tone
zgodbam mojih dni,
in jih včasih orosiš
s solzami hrepenenja,
ki kot dež kapljajo mi v srce,
da ga zbistrijo, okrepijo…

Razpiraš ustnice
v blažen mi smehljaj
neskončne sreče,
ki ne izgine iz srca
tudi kadar se priplazijo na plan
oblaki mrke žalosti, skrbi,
da bi mi skalili dan…

Prečudoviti, Ljubljeni,
ki Te vdano molijo moje dlani,
ki Te hrepeneče iščejo moje oči -
s čistim srcem hočem Te ljubiti,
za vedno hočem Ti pripadati…

Danijela Premzl