|  Kakšna so naša življenja ki jih živimo?
Koliko je v njih strasti, lepote, preprostosti, plemenitosti, svobode, miru, ljubezni?
Koliko smo zares izpolnjeni in sreèni?
Lahko, da smo relativno uspešni in zadovoljni s svojim življenjem, a nas to vendarle ne osreèuje popolnoma.
V trenutkih krize se tega Å¡e kako zavemo.
Takrat se zavemo, da je vse kar smo si zgradili ali gradimo, na zelo majavih nogah.
Zaènemo se zavedati minljivosti vsega zbranega in »prigaranega«.
Zavemo se, da smo tudi sami minljivi, èeprav smo trenutek smrti na èasovni premici postavili na èas èez 30, 40, 60,…let.
V trenutkih prave krize ne moremo mimo dejstva, da naše notranje praznine nikakor ne moremo zapolniti z materialnimi mašili.
Zakaj torej ta mašila v resnici ne delujejo?
To je trenutek ko se pojavi dvom v staro, v lažno varnost ki smo jo iz tega starega èrpali.
Naš »varen svet« se dostikrat zaène sesuvati kot hišica iz kart.
Zaènejo se iskanja, rojevajo se vprašanja…
Samodejno se pojavi vprašanje: »Ali obstaja kaj takega, kar lahko trajno zapolni to neskonèno praznino v nas«?
Konec prvega dela.
Mirko Kataleniè
|
NE ZAMUDITE
Zaèetek prebujanja - 1. del
Prispeval/a: budabreztruda dne nedelja, 24. avgust 2014 @ 07:47 CEST
lahko trajno zapolni to neskonèno praznino v nas«?
____________________________
Bog ali pa vera v posmrtno življenje.
Je poleg tega možno še kaj drugega?
Komaj èakam nadaljevanje.
:)
Zaèetek prebujanja - 1. del
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 27. avgust 2014 @ 07:22 CEST
tudi sam èakam kaj bo v nadaljevanju...
Nekako pa slutim, da si se tokrat malce zmotil v predvidevanju.
:)))
Sreèno.
Mirko