Prebavni sokovi, zdravje in dolgoživost
(Manko prebavnih sokov poraja sodobne bolezni)

Zdravljenje se začenja v prebavilih. – dr. Andrew Wakefield, direktor filma VaXXed

Uvod
Po šestindvajsetletnem ukvarjanju z zahtevnimi zdravstvenimi vprašanji, v kar me je prisilila lastna zdravstvena kalvarija (resne prebavne težave in usihanje mišičja), ugotavljam, da še kako drži uvodna izjava dr. Wakefielda; bolezen se poraja v prebavilih in tam se začne tudi zdraviti.

Med iskanjem vzroka svojih zdravstvenih težav sem med drugim obelodanil (s pomočjo ge. M. Čeplak) medicinsko prezrto črevesno kandidoznost, ki poraja vsetelesno kislost in s tem mnoge bolezni, s tako imenovanimi neozdravljivimi vred, vendar sem sčasoma ugotovil, da je tudi črevesna glivičavost le posledica globljega vzroka – manka prebavnih sokov, ki je usodno prezrt izvorni vzrok prebavnih bolezni, prek njih pa vseh nedednih.

Trdim, da jemanje nadomestnih prebavnih sokov odpravlja prebavne težave, zdravi prebavne bolezni, z avtoimunskimi in "neozdravljivimi" vred, obnavlja odpornost ter omogoča samozdravljenje.

Zdrava prebavila zagotavljajo človeškemu telesu vsa hranila, ki jih potrebuje za zdravo delovanje in svoje obnavljanje.

Medicinsko prezrti manko prebavnih sokov
Moj manko prebavnih sokov mi je razkrila magnetno-pulzna resonanca; da sem spoznal njegov zdravstveni pomen in usodnost, pa je zaslužno poznavanje sodobne zahodne medicine in starodavne daljnovzhodne (slednjo sem spoznal v okviru makrobiotike, za kar se zahvaljujem Michiu Kushiju in njegovim sodobnikom).

Kljub temu, da zahodna medicina dobro pozna prebavne težave (dispepsijo), ne pozna njihovih vzrokov, temveč le najpogostejše znake – neugodje v trebuhu, spahovanje, napihnjenost, neješčost, želodčno slabost zaradi zaužite hrane (navzeja), bruhanje, drisko, zaprtost, zgago idr. Recimo, Enciklopedija Britannica navaja, da bolezen sicer lahko povzroči dispepsijo, vendar jo povzročajo predvsem duševna preobremenjenost (stres), nezdrave prehranske navade, pretirana kaja tobaka, pitje kave ali alkohola in preobčutljivost na določena živila; svetuje se ogibanje živilom ali pijači, ki slabijo prebavo, in odpoved tobaku.

Našteto ne pojasnjuje izvornega vzroka dispepsije. Da ga medicina res ne pozna, dokazujejo kar zdravniki sami, ki tudi obolevajo zaradi posledic dispepsije in si ne znajo pomagati. Navedene prebavne težave so posledica manka prebavnih sokov (!); upoštevajoč naštete znake dispepsije, se izvornemu vzroku najbolj približuje stres, medtem ko slabe prehranske navade, tobak, kava in alkohol – tako imenovani "vzroki" – le zaostrujejo stanje, ker dodatno izčrpavajo telo, medtem ko so prebavne alergije že posledica manka prebavnih sokov (v nadaljevanju MPS).

Vtis je, da je izvorni vzrok dispepsije – MPS – namerno prezrt. Že sam izraz dis-pepsija nakazuje, da gre najmanj za pomanjkanje encima pepsina. Kadar oslabeli želodec ne tvori več dovolj proencima pepsinogen, tvori tudi premalo želodčne kisline (HCl). Oslabelost želodca pa se neogibno odraža tudi v slabšem delovanju trebušne slinavke; tako uči daljnovzhodna medicina in potrjujejo lastne izkušnje z jemanjem nadomestnih prebavnih sokov.

Vse večji MPS poraja nešteta obolenja in bolezni, ki po načelu padajočih domin porajajo nove in nove; to poraja začarani krog trpljenja in počasnega telesnega slabenja, do bridkega konca (smrti). MPS se lahko začne že v mladosti, zato tudi mladi obolevajo za hudimi in celo "neozdravljivimi" boleznimi, ki pa so le verižna posledica MPS.
[Meni je bila akutna disproteinemija diagnosticirana v petintridesetem letu starosti (1994), ne da bi bil ugotovljen njen vzrok. Ugotavljam, da medicina spregleduje usodnost MPS, saj se z njim ukvarja le izjemoma (!). Preizkusil sem različne diete in mnoga alternativna zdravilna sredstva, vendar mi je šele jemanje nadomestnih prebavnih sokov – želodčne kisline, pepsina in prebavnih encimov – obnovilo dobro prebavo, omogočilo zdravo delovanje telesa in korenito samozdravljenje. Seveda je zdrava prehrana pomagala, vendar ne odločilno.]

Poljudno o MPS, prezrtem povzročitelju sodobnih boleznih
Velja pomniti, da se zaradi MPS hrana presnavlja slabo, zato mnoga hranila ne prehajajo v kri in jih telo ne more koristiti, čeprav jih krvavo potrebuje. Še več, neizkoriščena hrana zastaja v črevesju, kjer se začne zaradi obilja tekočine in toplote kvasiti, nato pa tudi gnije; od tu neštete prebavne težave (dispepsija). Povrh vsega neizkoriščena hranila omogočajo tudi bohotenje škodljivih drobnoživk, z gnilobnimi glivicami vred; njihov presnovek so odvečne kisline, ki samodejno prehajajo v kri (zaradi njene bazičnosti) in obremenjujejo telo.

Torej je dispepsija neposredna posledica MPS. Če se bolezenski mikroorganizmi bohotijo dalj časa in se obenem še uživa hrana, ki spodbuja njihovo bohotenje (enostavni ogljikovi hidrati, osiromašena živila ipd.), pa škodljive drobnoživke prej ali slej prevladajo v prebavilih – razvije se črevesna glivičavost (kandidoznost), ki zmanjšuje odpornost, poraja vsetelesno kislost in hudo obolevnost.

Hujši je MPS in dalj časa traja, večje so prebavne težave, slabše telo izkorišča hrano (ne glede na njeno kakovost) in vedno več odvečnih kislin bremeni telo. Odvečne kisline lahko porajajo vnetje prebavil in-ali drugih delov telesa. Posledično prej ali slej obolevajo posamezni organi in-ali vsetelesni spleti – živčevje, krvožilje, limfna obtočila, koža, kosti, izločala, sklepi, vezna tkiva ali mišičje.

MPS je prezrto obolenje z usodnimi posledicami. Trditev zveni skoraj neverjetno, vendar je resnična, saj jo potrjujejo tudi tuje izkušnje, ne le lastne.

Prepoznavni znaki MPS
Preden jih naštejem nekaj, naj poudarim, da se prirojena (ne)krepkost želodca in trebušne slinavke odraža v (ne)krepkosti meč, ki so v medicinski latovščini gastrocnemius, torej dvoglava želodčna mišica, glej risbo (iz Družinske zdravstvene enciklopedije, DZS, 1994). Močnejša so meča, krepkejši so želodec, vranica in trebušna slinavka.
Bolj so meča izrazita že pri mladostniku, boljša je njegova prebava, bolj skladno se razvija telesno-duševno in je obenem bolj samozavesten in notranje miren.
Neizrazita (glej risbo brez pripisov) meča pa, nasprotno, že v mladosti lahko nakazujejo nagnjenost k MPS in prebavnim težavam. Nekateri značilni znaki MPS so:

• eden ali več znakov dispepsije (zadah iz ust /halitoza/, neugodje v trebuhu, spahovanje, napihnjenost, neješčost, želodčna slabost zaradi zaužite hrane (navzeja), bruhanje, driska, zaprtost, zgaga, črevesna glivičavost idr.)
• belo obložen jezik (ki obenem dokazuje črevesno glivičavost)
• občasno boleč želodec
• želodčna slabost med vožnjo po ovinkasti cesti
• slabokrvnost, občasne krvavitve iz nosa in-ali jecljanje
• odvečne kisline se kopičijo v mišičju; nekaterim povzročajo stalne bolečine veznih tkiv (t. i. fibromialgija), medtem ko jih drugi občutijo šele po večjem telesnem naporu (t. i. muskelfiber)
• po večjem naprezanju si telo zelo počasi obnavlja moči, se počasi regenerira
• krhki nohti in-ali redkost las; njihovo sivenje
• nesorazmerno debela ali celo nabrekla zgornja ustnica
• hitro mrazenje ter hladnost rok in-ali stopal
• trebušnost kljub zdravim življenjskim navadam (redna telesna vadba, zdrava prehrana idr.)
• ali prevelika telesna vitkost
• odvečne kisline se kot maščevje odlagajo okrog pasu in drugod po telesu, zato se nabirajo odvečni kilogrami, ali pa kisline izčrpavajo telo, da je preveč vitko, shujšano (kljub redni prehrani); pri marsikomu se odvečne kisline kopičijo v jetrih, od tu nealkoholna steatoza jeter in previsok holesterol; včasih se odvečne kisline izcejajo kot gnoj pod zobmi, v grlu, med mesečno čiščo, ob nohtih ali drugod v telesu
• pri močno oslabelem želodcu je, zaradi manka pepsina, v blatu obilo gnijočih beljakovin, ki zaudarjajo (zdravo blato ne smrdi)
• močna oslabelost trebušne slinavke in manko njenih encimov porajata slabšo prebavo ostalih hranil, kar se odraža v velikem blatu (zdravo blato je sorazmerno majhno); sladkorna bolezen 2. tipa ni nič drugega kot posledica zaostrovanja MPS
• pomanjkanje energije ali stalna utrujenost; in drugo.

Poznavalec medicine lahko iz zgornjega razbere začetke številnih obolenj in sodobnih bolezni, s kroničnimi, avtoimunskimi in "neozdravljivimi" vred. Izvorni vzrok je MPS, ki je po načelu padajočih domin prva in usodno prezrta zdravstvena "domina".

Iz podatkov Zavoda Velike Britanije za raziskovanje raka izhaja, da tekom svojega življenja vsak drugi človek zboli za rakom, je objavil British Journal of Cancer[Britanska strokovna revija za rak]. … "Rak je predvsem bolezen starostnikov, saj se 60 odstotkov vse rakavosti pojavlja pri ljudeh, starejših kot 65 let. Če človek živi dovolj dolgo, potem skoraj gotovo prej ali slej zboli za rakom. (prof. Peter Sasieni)

Suhoparno o MPS in …

• … trditvi, da je človek to, kar jé. V resnici rek velja, dokler prebavila tvorijo dovolj prebavnih sokov. Ko se pojavi MPS, se hrana izkorišča vse manj oziroma slabše; ker neizkoriščena hrana gnije v črevesju, zato se tam začnejo bohotiti bolezenske drobnoživke, tvorijo obilo odvečnih kislin in s tem dodatno obremenjujejo telo.
• … različnih vnetjih ter nepojasnjenih boleznih. V črevesju gnijoča hrana poraja obilo kislin, ki lahko povzročijo vnetje slepiča in druge prebavne –itise, recimo Crohnovo bolezen. Odvečne kisline se kopičijo tudi v telesnih tkivih in krvi, torej tudi tam povzročajo nepojasnjena obolenja in bolezni, recimo želodčne razjede, sindrom kronične utrujenosti, fibromialgijo, krvne strdke in krvne bolezni.
• … živčevju. Tudi ovojnice živčnih vlaken so iz beljakovin (peptidov), za dobro delovanje in obnavljanje živčevja pa živčevje nujno potrebuje vitamin B 12, ki se vsrkava le v prisotnosti želodčne kisline. Potemtakem manko pepsina, želodčne kisline in vitamina B 12 poraja tudi obolevnost živčevja in živčne bolezni.
• … motnjah hranjenja. MPS pojasnjuje prenajedanje, anoreksično zavračanje hrane in prehranske alergije. Upoštevajoč pogojenost živčnih obolenj (glej zgoraj) z MPS je jasno, da jemanje nadomestnih prebavnih sokov (NPS) zdravi tudi najhujše motnje hranjenja, recimo anoreksijo (anorexia nervosa). Z jemanjem NPS se prehranske motnje – volčja požrešnost, stalno prenajedanje, ki mu sledi bruhanje, ali pomanjkanje ješčosti idr. – hitro uredijo, saj se prebava korenito izboljša, telo pa začne dobivati vse potrebno za svoje delovanje in okrevanje.
• … presnovi beljakovin v mišičju ter revmatskih boleznih. Beljakovine se ne vsrkavajo brez pepsina, zato njegov manko poraja pomanjkanje celičnih beljakovin in usihanje mišičja (sarkopenijo). Ko telo ne dobiva dovolj energije iz hrane, slej ko prej telo začne razgrajevati svoje beljakovinske molekule, da s tem dobiva vsaj malo energije, zato takrat človeka hladi – tako MPS poraja revmatske bolezni.
• … sladkorni bolezni 2. tipa. Ko je trebušna slinavka vse bolj izčrpana, tvori tudi vse manj inzulina (spet posledica MPS).
• … antibiotikih. Medtem ko želodčna kislina le razkužuje zaužito hrano, antibiotiki motijo kemično presnovo in uničujejo črevesno floro. Ko se zaradi manka želodčne kisline zaužita hrana ne razkužuje več, lahko s hrano prihajajo v prebavila zajedavci.
• ... starostnih obolenjih že pri mladostnikih. Zaradi sodobnega življenjskega sloga – nezdrave prehrane, živčno napornega življenja in premalo gibanja – je MPS vse pogostejši tudi pri mladih, s tem pa tudi bolezni, ki so sicer značilne predvsem za starostnike.
• … raku. Povezava dispepsija-črevesna kandidoznost-vsetelesna kislost-rakavost nudi odgovor na vprašanje, zakaj je pojavnost raka v sodobni družbi značilna predvsem za starejše prebivalstvo, saj se MPS močno zaostruje prav s staranjem. Skratka, jemanje NPS zdravi tudi rakavost.
• … bolečinah v kolenih zaradi manka maziva. Pepsin omogoča tvorjenje sklepnih maziv, zato glukozamin ni glavna sestavina zdravil za odpravljanje bolečin v obremenjenih sklepih, temveč je to pepsin, kar pa se namerno prikriva. Sklepna maziva namreč sestojijo iz beljakovin. [Moje trditve potrjuje lastna izkušnja – 2015 so me pri hoji po bregu navzdol zelo bolela kolena, z jemanjem nadomestnega pepsina pa so bolečine izginile; glukozamina nisem jemal.]
• … življenjski moči ter dolgoživosti. Jemanje NPS omogoča obnavljanje tkiv in življenjske moči, medtem ko MPS poraja telesno nemoč (betežnost) in staranje telesa. Trdim, da jemanje NPS omogoča zdravo dolgoživost (!).

Abra kadabra. [Kar govoriš, se uresničuje.] (aramejski rek)

Odpravljanje MPS (in zaviranje staranja)
Sodoben življenjski slog je živčno naporen, prek živčevja pa najbolj izčrpava organe, ki omogočajo ohranjanje mirnosti in zbranosti – želodec, vranico in trebušno slinavko. Zato želodec in pankreas, zaradi stalnega izčrpavanja prej ali slej ne tvorita več dovolj prebavnih sokov … (nadaljevanje sem razložil zgoraj).

Odpravljanje vzrokov MPS pomeni obnavljati si krepkosti organov sončnega pleteža, umiriti svoje življenja in-ali mirno obvladovati živčno izčrpavajoče življenjske izzive (stres). Dokler telo še ni izčrpano, zadoščata izbrana prehrana in redno telesno naprezanje (krepitev mišičja krepi želodec in trebušno slinavko). Pri dolgotrajni telesni izčrpanosti je nujno jemati nadomestne prebavne sokove – želodčno kislino, pepsin in encime trebušne slinavke.

Ko hrana ne trohni več v črevesju, je telo razbremenjeno obilice odvečnih snovi, zato se začne pospešeno čistiti, samozdraviti in si obnavljati odpornost.
Pri jemanju NPS je treba upoštevati sledeče:

• pri jemanju želodčne kisline naj bo previden, kogar mučijo želodčne razjede, ker HCl draži ranjeno tkivo; želodčna kislina se jemlje razredčena, na žlico, ali v prahu (kapsulirana).
• encimi se ne morejo predozirati, lahko se samo ne izkoriščajo, če se jemljejo preveliki odmerki (preveč kapsul ali encimsko bogate hrane); veliko encimov vsebuje tudi presna hrana, vendar ne vseh potrebnih (!)
• pepsin se lahko potresa po hrani ali jemlje skupaj z želodčno kislino v prahu.

Vsi NPS se naj jemljejo tekom obroka (izjemoma pred ali po njem).
Po začetnem jemanju NPS se lahko obnovi neprijetno izločanje odvečnih snovi v telesu ali na njegovem površju, kar odraža obnovljeno samočistilno zmožnost telesa, zato je treba vztrajati z NPS. Dotlej trdovratni simptomi obolelosti se začnejo umirjati in sčasoma izzvenijo.
Tako se zdravijo tudi resna obolenja in (nededne) bolezni, z redko ozdravljivimi in "neozdravljivimi" vred. Pri ustreznih življenjskih navadah se telo dolgoročno krepi in tudi pomlajuje. Da, jemanje NPS tudi zavira staranje.

* * *

Naj se čimprej dojame pomen prebavnih sokov za zdravje, naj si ljudje pomagajo sami in naj živijo zdravo, dolgo ter polno življenje!

Mitja Fajdiga
Rakek, 19. gruden (dec.) '16