Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Francoski seksolog Christophe Marx, dr. med., o poželenju, libidu in spolnosti

Seks je okus po življenju»
Bodi pravi moški, hočem seks s pravim moškim,« zahteva ženska. Toda kje je ta pravi moški? Kdo je? Sodobni moški ne ve več, kako naj bo pravi moški pred pravo žensko. To je velika skrivnost našega časa. Odkrivanje, kako sta lahko moški in ženska skupaj in se dopolnjujeta, bo ena od največjih pustolovščin naše človeškosti.« Tako  pravi Christophe Marx, francoski seksolog, ginekolog in psihoterapevt, ki je Slovenijo obiskal pred izidom slovenskega prevoda svoje knjige z naslovom Kam se je izgubil moj libido?

»Moški ne daje užitka ženski in ženska ne daje užitka moškemu. To je napačno, romantično gledanje na spolnost. Telo ne deluje na tak način. Vsakdo je odgovoren za lasten užitek. Ko gre za naš užitek, nismo odvisni od drugega.

Pri zreli spolnosti gre za enakovrednost dveh oseb, to je praznik užitka in ne razlog za konflikt med spoloma,« na začetku poudari sogovornik. Vprašali smo ga, kako to doseči, zakaj smo se od tega tako zelo oddaljili in kaj lahko storimo, da bomo življenju vdahnili vse odtenke mavrice, ne le sivega.

Zakaj se sprašujete, kam se je izgubil libido? Na osnovi česa?
Ker je to glavna težava, s katero se ljudje obračajo po pomoč k seksologom. Na osnovi izkušenj pri delu v moji svetovalnici, v katero prihaja vse več ljudi, ki so nezadovoljni s svojim spolnim življenjem.

Kaj menite, zakaj je tako?
Menim, da zato, ker obstaja prepad med ženskami in moškimi. To je posledica različnih vzrokov, od zgrešene vzgoje do tega, da je življenje čedalje bolj zapleteno.

Kaj je sploh libido in zakaj je tako pomemben za naše življenje?
Besedo libido je kot prvi uporabil Sigmund Freud, označuje pa našo življenjsko energijo in poželenje – ne le po spolnosti, ampak po življenju nasploh. Libido je okus, želja po življenju. Ko nimate več apetita do življenja, nimate želja, vse okrog vas postane sivo. To pomeni, da vas je zapustil libido. Libido je nekaj, kar našemu življenju daje barve.

Razloge za zmanjšanje libida navadno iščemo pri posamezniku, pri ženski in moškemu. Kaj pa širša situacija? Kako na naš libido vplivata družba in njen odnos do spolnosti?
V Franciji – in pri vas najbrž ni prav nič drugače – nas družba sili v seksualnost. Ljudje so pod pritiskom, da se morajo vsakič dobro odrezati in zadovoljiti partnerja oziroma partnerko. Pri tem pogosto pozabljamo, da je spolnost zgolj del odnosa. Libido je tesna vez z našo zgodovino, sodobna družba pa nas je od nje odrezala. Vse se vrti okrog samega dejanja – ali boste kos, ali vam bo pri spolnem odnosu uspelo ali ne … Nobenega govora o osebi. Najbrž tudi zato, ker gre za precej bolj zapleteno vprašanje. Pred časom ni bilo potrebe po zastavljanju tovrstnih vprašanj. Vsi so vedeli, kaj morajo početi. Moški so delali, ženske so skrbele za otroke – vloge so bile jasno določene. Zdaj so te vloge zelo meglene. Tudi ženske delajo in moški ne vedo več dobro, kaj se od njih pričakuje, kako naj se obnašajo.

Kakšna pa je vloga religije?
Če govorimo o krščanski religiji, obstaja veliko nasprotje med tistim, kar o spolnosti piše v sveti knjigi in odnosom, ki ga ima do spolnosti cerkev. Sveto pismo dovoljuje ljudem, da so to, kar so – tudi v spolnosti. Prav zato sem tako žalosten in jezen na vse, ki te besede pometajo pod preprogo. V svoji knjigi sem v poglavju Kaj je ostalo od judovsko-krščanske tradicije zapisal, da je za nas bolje, če ne počnemo česar koli s komer koli in kadar koli.

Zakaj? Mar to ni omejevanje svobode?
Svoboda brez meja ni prava svoboda. Pravo vprašanje se glasi, kje so zdrave meje.
Te izhajajo iz korenin naše civilizacije. V pragozdu zmaga najmočnejši, toda naša civilizacija temelji prav na tem, da najmočnejši ne zmaga vedno. Šibkejše moramo ščititi. Če vedno zmaga najmočnejši, žrtev pa je vedno najšibkejši, to ni svobode za nikogar.

Na naše dojemanje seksualnosti pomembno vplivajo mediji, ki nas zasipajo s seksualnimi vsebinami in nam vsiljujejo površinsko dojemanje spolnosti. Kakšen bi bil lahko odgovor na to stanje?
Nekateri si želijo vse več seksa, drugi so si ga prenehali želeti. Pred kakimi desetimi leti je prišlo do tega, da se moški bojijo seksa, saj je biti moški zanje postalo prezahtevno. Ženske so začele zahtevati: »Bodi pravi moški, hočem seks s pravim moškim.« Toda kje je ta pravi moški? Kdo je? Sodobni moški ne ve več, kako je biti pravi moški pred pravo žensko. To je velika skrivnost tega stoletja. Odkrivanje, kako sta lahko moški in ženska skupaj in komplementarna, bo ena od največjih pustolovščin naše človeškosti.

Ali je posledica tega strahu tudi vse večja feminizacija moških?
Ko se moški znajde pred žensko, ki je zelo prepričana vase, podvomi v svoje oporne točke. Ve, da od njega pričakuje, da bo možat, a ne mačo, pa nežen, a ne mehak in neodločen … Ker težko najde pravo ravnotežje in zadovolji žensko, ki tudi sama dobro ne ve, kaj pričakuje, moškega zamika, da bi se približal bolj ženskemu delu sebe, v katerem je bolj pripravljen na iskanje skupnega in na usklajevanje v širših okvirih, tako v sebi kot pri ženski.

Lahko si predstavljamo, da se v soočenju s to težavo moški včasih obrne v smeri homoseksualnosti, ki naj bi bila bolj praktična in preprostejša "rešitev". Ob tem odrine od sebe iz zapletenih in skrivnostnih mehanizmov izhajajoča tveganja, ki jih nosi seboj konfrontacija z žensko, in se izogne težavni nalogi, kako biti sočasno komplementaren in različen.

Je to za moške težje, ker smo ženske bolj zapletene?
Ne strinjam se, da so ženske bolj zapletene. Vsi ljudje smo zapletena bitja, to ni tako zelo povezano s spolom. V resnici je največji izziv to, da sta skupaj človeka na isti ravni. Toda to je zelo težko, kajti ko gre za libido, so ženske čedalje bolj možate, moški pa utrujeni od tega, da morajo biti vedno v vlogi junaka. Želijo si biti samo to, kar so, prosti bremena, da morajo biti superjunaki, zato se pogosto spremenijo v dečke, ki bi radi ugajali.

Ženske pa si ob sebi ne želimo dečkov … Kje je torej pravi moški?
Med tema skrajnostma. Najti pravo mero je umetnost, zato jo je tudi tako težko doseči. Hkrati nas to pripelje do velikega nasprotja današnjega časa. Ko ženska skuša ugajati moškemu, mu reče, nadvladaj me! To je protisloven položaj, saj taka zahteva izraža nadvlado. Vendar to protislovje ni tako očitno. Namesto da bi ji moški rekel, tega ne moreš zahtevati od mene, si misli, da jo mora v resnici nadvladati. Posledica tega je, da moškemu spodleti, tako zaradi pritiska, ker tega preprosto mora narediti, kot tudi zaradi protislovne narave te zahteve.
Na drugi strani lahko to zahtevo razumemo tudi tako, da ženska želi, naj ji moški postavi dobre omejitve. Za moškega je to težava, saj ne razume, kaj je tisto, kar ženska v resnici potrebuje.

Ali to ve ženska?
Težko bi dejal ... Zelo pogosto ne vemo, kaj potrebujemo, zato tudi od drugega toliko težje jasno zahtevamo, kaj pričakujemo od njega. Posledično smo tako daleč od odgovora na pravo vprašanje. Želimo si dobrega seksa, užitka, ki pa se nam izmuzne, ker ne vemo, kaj v resnici potrebujemo.

Ali je torej pravo vprašanje to, kako vnovič vzpostaviti stik s seboj – in spoznati, kaj v resnici hočemo?
Tako je, in to velja za vse, ne samo za spolnost. Veliko žensk, ki ne doživljajo užitka, orgazma, je prepričanih, da se razlog za to skriva v nezadovoljstvu v življenju. S terapijo in z boljšim partnerjem lahko povečajo užitek in odkrijejo čare orgazma. Za to so sicer hvaležne, vendar čez čas spoznajo, da se njihovo življenje v resnici ni spremenilo. Razlika je le v tem, da zdaj doživljajo spolni užitek, v sebi pa so še naprej prazne, tudi z orgazmom.

Zakaj?
Zato, ker pravi problem ni spolne narave, ampak zadeva osebnost, gre torej za človeški problem. Vprašati se morajo, kdo so kot ženske, kdo so kot partnerke in kot hčerke svojih staršev, kaj počnejo v tem svetu, kaj je cilj njihovega življenja. Ta vprašanja so nujna osnova za pozicijo slehernega posameznika – ne samo to, kako doseči orgazem. Kdo sem? Kaj pomeni biti ženska, partnerka, mati? Vse to so vprašanja, ki za mnoge ženske niso tako zelo očitna.

Ali je tako zato, ker je vse to lažje omejiti na vprašanje zadovoljstva v spolnosti?
Da, ampak to je seveda napačno. Ne more biti zadovoljujoče. Na osnovi svoje klinične izkušnje lahko zagotovim, da intenziven orgazem ni dovolj, da bi se počutili bolje v svoji koži. Spolnost je nemara celo način, kako zanikamo pravo vprašanje, ki se glasi: kaj je namen našega življenja. Preprosteje se je ukvarjati z desetimi koraki do superorgazma, kot se ukvarjati s pravim vprašanjem, ki je veliko bolj zapleteno. S pravim vprašanjem o smislu našega življenja, z odnosi … s tem se ne ukvarjamo, saj smo tako zelo zaposleni z iskanjem poti do orgazma.

Spolnost nas torej odvrača od pravega vprašanja?
Da, odvrača in ponuja slabe rešitve. Postaja sama sebi namen, namesto da bi nas spodbujala k iskanju cilja, smisla. Ženska ima številne kratkoročne cilje, kot so mož in otroci, toliko stvari mora postoriti in toliko priložnosti ima, da o sebi misli, da je dober človek. To ji onemogoča, da bi imela širši vpogled v svoje življenje – živi iz dneva v dan, skuša osrečiti in ustreči vsem okrog sebe. Ko žensko vprašate, kaj si želi, pogosto odgovori: želim si tisto, kar si želiš ti, kar si želijo vsi. Ko se zazre vase, ne vidi ničesar, saj se od takrat, ko je bila deklica, ki so jo vzgajali, da mora ugajati vsem po vrsti, ni spremenilo skoraj nič.

Ali je to razlog, da toliko žensk, ki ne doživljajo užitka in imajo nizek libido, tega ne vidi kot problem?
To jim je privzgojeno, utrdijo pa šolski sistem, religija in družba kot celota. Toda tudi brez tega zatiranja imajo ženske velike težave s sprejemanjem globine poželenja. Pravijo, da jim ni do tega, to pa prinaša frustracijo.

Zanimiva je tudi povezava med vzburjenostjo ter zavedanjem oziroma prepoznavanjem in sprejemanjem svojega poželenja. Neki poskus je pokazal, da si ženske spolnega vzburjenja pogosto sploh ne priznajo. Zakaj?
Obstaja še en poskus. Pri ženskah so na spolnih organih merili stopnjo vzburjenosti, rezultate so jim prikazovali na zaslonu, obenem pa so morale odgovarjati na vprašanje, ali so vzburjene ali ne. Kaj se je zgodilo? Ko se je na zaslonu izpisalo, da so vzburjene, so odgovorile, da so vzburjene, čeprav to ni bilo res.

Zakaj je to neskladje pogostejše pri ženskah?
Pogosteje so odrezane od svojih pravih čustev. V tem kontekstu sta zanimivi dve situaciji, do katerih pride pri posilstvu. Včasih telo čuti užitek, čeprav si ga ženska ne želi. Užitka se sramuje, saj doživlja posilstvo, telo pa uživa. To je za žensko nekaj zelo težavnega. V drugem primeru povsem izključijo povezavo med telesom in možgani –v tem primeru ne čutijo popolnoma ničesar. Tudi v življenju nekatere ženske premočno čutijo, vendar si tega ne želijo, druge pa si želijo čutiti intenzivneje, ko so s svojim partnerjem, tega ne morejo doseči, saj so »odklopljene«.

Ali se nekateri ljudje rodijo z močnejšim libidom kot drugi?
Menim, da je pri tem enako kot z apetitom po hrani: nekateri se rodijo z večjo željo po njej kot drugi. Nekateri ljudje zelo radi jedo, drugim za hrano ni prav veliko mar. Enako je s seksom. Nekateri zavračajo spolnost v celoti – pravimo jim aseksualni ljudje.

Ali gre pri aseksualnosti za motnjo?
Še pred nekaj leti smo mislili, da je tako, zdaj pa vemo, da gre za stanje. Enako je bilo s homoseksualnostjo. Zdaj vemo, da je to način življenja.

Je torej mogoče živeti normalno življenje brez seksa?
Aseksualni ljudje trdijo, da ni z njimi nič narobe, da niso bolni, celo nasprotno, da so srečni. Aseksualna oseba ima lahko spolne fantazije ali masturbira, ne mara pa spolnega dejanja.

Ali je aseksualnost morda odgovor na prenasičenost s seksualnimi vsebinami, razvrednotenje prave bližine, izginjanje intimnosti …
Morda – pravega vzroka zanjo ne poznamo. Toda pri aseksualnosti ne gre nujno za šibek libido. To je le dokaz, da potrebujemo širši in globlji pogled. Treba je videti človeka in odnos v celoti, ne samo užitka in orgazma. Nekatere ženske lahko doživijo tudi po šest čudovitih orgazmov na noč, vendar se zjutraj ne počutijo nič boljše, saj v sebi še vedno čutijo praznino. To je dokaz, da seks ni edina pot do sreče. Tako je zato, ker si v resnici želimo še nekaj drugega. Ne vemo sicer, kaj, zagotovo pa še nekaj drugega. To seveda ne pomeni, da seks ni dobra pot do sreče. Nasprotno.

Spet smo torej pri zdravi meji …
Kot otroci radi jemo sladkarije, saj nam to prinaša ugodje. Toda če pojemo vse sladkarije, nam postane slabo, zaradi česar smo žalostni in nesrečni. Nikoli ne smemo zaužiti vsega hkrati. Vedno moramo pustiti prostor za sanje. Če naj bomo srečni, si moramo nekaj želeti. Pogoj za srečno življenje je torej postaviti in upoštevati zdrave meje. Pri tem so zelo pomembni starši in vzgoja. Zelo pomembno je poznati razlike. Razlike med generacijami, med žensko in moškim, med življenjem in smrtjo. Zavedati se je treba, kaj vodi k smrti in kaj vodi k življenju. To ni tako preprosto kot razlika med dobrim in slabim. Takšno posploševanje je otroško videnje stvari. Kot odrasli moramo biti sposobni izbrati življenje.

Kdaj postane šibek libido stanje, ki ga je treba zdraviti?
Zlasti takrat, ko ga spremljajo druge psihološke težave, kot je depresija. Nekateri ljudje s šibkim libidom živijo normalno, nekatere pa to začne motiti in postane vir frustracije. Vendar je spet vprašanje, v kolikšni meri. Nesmiselno je težiti k temu, da bi frustracijo odpravili v celoti. Frustracija je namreč del življenja. Vsi smo frustrirani. Če stremite k življenju brez frustracije, boste pojedli vse sladkarije in seksali ves dan. Živeti pomeni obvladovati frustracijo, ne pa si prizadevati, da je sploh ne bi bilo.

V kakšnih primerih ljudje poiščejo pomoč zaradi usihanja libida?
Pomoč poiščejo tisti, ki želijo najti smisel življenja in spoznati, kdo so in s kom živijo v odnosu. Potrebujejo pomoč, da bi spoznali sami sebe. Včasih potrebujejo samo nekatere razjasnitve o spolnem vedenju, včasih so prepričani, da ne smejo doživeti orgazma, včasih ne vedo, kako ga doseči, kako vse skupaj deluje. V teh primerih je delo seksologa zelo preprosto, vendar pa to ni prav pogosto.
V seksološki svetovalnici o seksu govorimo samo prvih petnajst minut – nato spregovorimo o številnih drugih stvareh. O vprašanjih, kot so: kdo si kot ženska/ moški, kaj iščeš v razmerju, kaj pričakuješ od partnerja … Pravi odgovori na ta vprašanja vodijo do večje sproščenosti v življenju.

Užitek v seksu je torej pozitiven »stranski učinek« tega, kako dobro se poznamo in kako zadovoljni smo s svojim življenjem?
Doseči večji užitek v seksu je zelo preprosto, to zmorejo vsi. Tudi pred petsto leti je človeštvo uživalo v seksu. Veliko bolj zapleteno je okrepiti libido.

Kaj lahko naredimo, da bo spet vzcvetel?
Poznati moramo dobre meje, predvsem pa vedeti, zakaj vsako jutro vstanemo iz postelje. Vedeti, kam gremo. Zaupati sebi, drugim, življenju, zaupati, da najmočnejši niso vedno zmagovalci. Če vemo, da ne zmagajo vedno najmočnejši, je prostor tudi za nas. Prostor, za katerega se nam ni treba ves čas boriti. Libido in spolni užitek sta znaka, da se zavedamo svojega prostora pod soncem in med drugimi ljudmi. Pravice do življenja.
Predvsem pa je treba ljubiti sebe in druge, in to pošteno in odkrito. Seks je ljubka igra odraslih, igra pa je lahko tudi zelo resna – kar vprašajte otroke. Več se moramo igrati, vendar ne kot otroci, ampak kot odrasli. Seks je čudovit način, ki nas skozi igro povezuje. Pomembno pa je, da seksualnost obvladamo in ne dovolimo, da bi seks obvladal nas.

Kaj je libido?

Prvi pomen besede libido ni povezan s seksualnostjo. Čeprav naprej vsi pomislimo na spolnost, libido označuje življenjsko energijo, samozavest, zaupanje vase in v življenje. Lahko je močan ali šibak, lahko se razvija ali pa se zmanjša, domala izgine, nato pa vnovič vzplamti.

Orgazem samo z božanjem po koži

Božanje, zlasti po roki, ki je zelo občutljivo mesto, je povezano z infantilnim občutkom povezanosti. Ta prvinska povezanost prinaša veliko užitka, že od takrat, ko smo bili otroci. Med dotikanjem se namreč izloča hormon oksitocin, ki omogoča globoko čustveno povezanost. Pri otrocih je to čustvo neseksualno, pri odraslih pa se lahko obarva seksualno. Čeprav je ta občutek infantilen, je zelo pomemben tudi v partnerskem odnosu. Božanje lahko povzroči zelo intenzivne užitke, ki utegnejo pripeljati tudi do orgazma. Spomnite se samo ljudi, ki po nesreči ostanejo hromi, vseeno pa lahko doživljajo užitek na drugih delih telesa, ki postanejo superobčutljivi …

Vir: www.viva.si