Piše: Ivona Živković Polajžer v novi reviji Karmaplus

KAJ JE HOLESTEROL IN ČEMU SLUŽI
Steroli, posebna skupina organskih skupin, imajo zelo pomembno vlogo kot gradbeni bloki v formiranju strukture celične opne. A to je ena izmed njihovih vlog. Soudeleženi so tudi pri ustvarjanju vitamina D, steroidov in spolnih hormonov. Tako ljudje kot živali in rastline, vsi sestavljeni iz celic, proizvajajo takšne spojine oziroma molekule sterolov. Rastlinski steroli in stanoli se v majhnih količinah nahajajo v mnogih žitaricah, zelenjavi, sadju, stročnicah, oreških in semenih.

Pri sesalcih se holesterol v glavnem ustvarja v jetrih, lahko pa do takšne sinteze pride tudi v nadledvični žlezi ali v črevesnih stenah. Kar 80 odstotkov mozga je sestavljeno iz holesterola. Le-ta je v veliki meri vgrajen v membrane v možganskih nevronih. Ni topen v vodi in praktično zadržuje vodo v možganih. Ima pa tudi druge, še bolj pomembne funkcije.

V vodi je uskladiščena energija. Zahvaljujoč holesterolu organizem vzdržuje elastičnost vsake celične opne. Posebej je pomembna elastičnost open rdečih krvnih telesc, kajti če niso dovolj gibka, se ne morejo prebiti skozi najožje kapilare v organizmu. Na ta način bi bile nekatere celice prikrajšane za kisik, ki ga transportirajo rdeče krvničke. Take celice bi odmrle. Nekateri trdijo, da iz istega razloga pride do multiple skleroze, čeprav drugi pravijo, da še ni čisto jasno, zakaj pride do te bolezni.

Holesterol je s tem bistvena substanca v organizmih sesalcev. Konvencionalna medicina vse to seveda dobro ve. Je torej smiselno trditi, da je neka spojina, ki jo telo proizvaja samo in je bistvena za njegov obstoj, nevarna za zdravje v primeru, če jo v to isto telo vnašamo s hrano - ?!

Ljudje so tisočletja uživali svinjsko mast, ne da bi kdaj ugotovili, da je z njimi kaj narobe zaradi tega. Pa so živeli krajše življenje, kot danes trdijo zagovorniki alopatske medicine? Poglejmo samo nekaj zelo znanih osebnosti in pa starost, ki so jo doživele: Sokrat (še pred Novo dobo) 71, Platon 76, Leonardo da Vinci (v 15. stoletju) 67, Michelangelo 88, Tolstoj 82, cesar Konstantin 65.

Danes je povprečna življenjska doba civiliziranega človeka 76 let. Lahko bi se stavili, da ti ljudje o holesterolu niso vedeli ničesar, prav tako si niso merili pritiska vsako jutro, da bi ugotovili, katero tableto naj bi vzeli tega dne. Pa so preživeli do svojega sodnega dne. Dandanes smo ljudje obsedeni z vzdrževanjem svojega zdravja in goltamo kupe medikamentov, vendar na žalost zaradi nespametnih teorij, ki jih nenehno plasirajo alopatski praktiki, marsikdo do takega sodnega dne danes pride – po bližnjici!

PSEVDOZNANSTVENA TEORIJA O DVEH HOLESTEROLIH
Oglejmo si, kaj današnja "znanstvena" teorija (ki jo je v medicinske učbenike seveda vsilil 'farmakobiznis') pravi o dveh holesterolih: "dobrem" in "slabem".

Ker je holesterol (po sestavi spada med lipide) nevodotopen, se po organizmu transportira tako, da se veže na proteine in formira tako imenovane lipoproteine. Ti se glede na svojo gostoto delijo na lipoproteine zelo nizke gostote (VLDL), nizke gostote (LDL) in visoke gostote (HDL). Ker telo višek holesterola po naravni poti izloča s pomočjo žolča, le-ta nekatere molekule prepozna in jih (s precej zapletenim elektrokemijskim procesom) izloči, nekaterih pa ne, zato te ostanejo in se nabirajo v organizmu.

Tiste molekule, ki jih organizem (se pravi: celični receptorji) ne prepozna kot nepotrebne oziroma kot "slab" holesterol, se nabira na stenah žil in sčasoma prične blokirati pot kisiku, čemur pravimo arterioskleroza. Ta vpliva na srčno mišico, katere celice lahko počasi odmrejo. Takšne poškodbe izzivajo pojav, ki mu medicina pravi srčni infarkt.

Vzroke za to medicina vidi v maščobnih kislinah, ki jih vnašamo s hrano (tretjino holesterola zaužijemo s hrano), medtem ko težave s tistimi maščobnimi kislinami, ki so tudi "škodljive", nastajajo pa v organizmu samem, medicina pripisuje različnim dejavnikom, kot so "dednost", "nepravilno delovanje hormonov" ali nekaterih drugih organov (ki proizvajajo "slab" holesterol, kot na primer jetra).

In to je teorija, ki se je učijo na medicinskih šolah in katere gradiva se utrjujejo ter potrjujejo na dragih strokovnih simpozijih na privlačnih svetovnih lokacijah, ki jih večina zdravnikov nikoli v življenju ne bi niti videla, če jim tega ne bi plačal farmacevtski biznis. Tako se zdravniki učijo o velikem pomenu tega, da ljudje, pri katerih se v organizmu nabira ta "slab" holesterol, pijejo zdravila za njegovo zmanjšanje, pri čemer pa ti medikamenti v resnici preprečujejo - sintezo holesterola. Izdelani so bili tudi testi za merjenje teh lipoproteinov v krvi in določeni "znosni" nivoji. Jasno je tudi, da je farmacevtski biznis takoj izdelal celo paleto kemikalij za te potrebe, imenujemo pa jih starini.

Če le bežno pregledamo (nezaželene) stranske učinke teh zdravil, ki jih navajajo proizvajalci sami (diareja, konstipacija, slabost in bruhanje, glavobol, dremavica in vrtoglavica, mišična slabost, bolečine v mišicah in podobno), lahko vsak laik hitro dojame, da gre za jasne simptome – zastrupljanja organizma! Le zdravniki tega "ne vidijo". Na žalost velja, da je strah pred "slabim" holesterolom močnejši pri pacientih, ljubezen do potovanj in letovanj pa pri zdravnikih.

Najnevarnejša posledica toksičnosti statinov je bolezen z imenom rabdomioliza, ki se začne z bolečinami v mišicah in lahko napreduje do izgube mišične mase (patološkega zloma skeletne muskulature), kasneje pa celo odpovedi ledvic in na koncu do smrti. Leta 2001 je bil s trga umaknjen Bayerjev cerivastatin, to pa zaradi 385 primerov rabdomiolize in kar 52 primerov smrti.

KAKO PRODATI RASTLINSKA OLJA
Obstajajo pa tudi dejstva, ki jih v medicinskih učbenikih ne bomo našli. Tako na primer niti zdravnikom niti pacientom ni znano, da so bili po prvi svetovni vojni ameriški proizvajalci rastlinskih olj v hudih finančnih težavah. Osnovna poslovna filozofija kapitalizma pravi, da je treba trg, če ne obstaja, pač ustvariti. Glavni trg teh proizvajalcev je bila proizvodnja oljnih barv, firneža in kita, ki brez dodatka rastlinskih olj hitro oksidirajo in izgubijo glavne lastnosti. Iz istih razlogov ta olja niso bila primerna za človeško prehrano, ker bi se nabirala v žilah in oteževala pretok kisika. To je bilo za biznis slabo.

So pa zato ta olja, pomešana živalski krmi, lahko prodali posameznim kmetom, ki so gojili prašiče. Le toliko, da bi videli, kako bi se to obneslo. Kmetje so zelo hitro ugotovili, da se njihovi prašiči, hranjeni s takšno mešanico, zelo hitro redijo. V praksi je to pomenilo, da so bili hitreje primerni za zakol, kar je seveda pomenila večjo profitabilnost, dodatno seveda zaradi tega, ker je bila taka hrana tudi veliko cenejša. Dejstvo, da so jo prašiči radi jedli in niso takoj poginili, je bilo čisto dober znak.

Obogateni s temi praktičnimi spoznanji, pa tudi z dejstvom, da je prašič sesalec tako kot človek, so znanstveniki hitro reagirali in začeli iskati način, kako s čim bolj verodostojno teorijo podpreti vključevanje teh olj tudi v človeško prehrano. Da so jih za to najeli proizvajalci olj, seveda ni treba izgubljati besed, pa tudi o tem ne, da so ti prašiči skozi čas začeli zbolevati za tistim, kar danes imenujemo arterioskleroza, in da so se jim začeli tvoriti tumorji – to je bilo pazljivo prikrito. Prašiče so hitro poslali v klavnico, vsekakor prej, preden bi se tumorji razvili, in tako je bil problem vsaj delno utajen. In tako je v človekovo prehrano prišla - rastlinska margarina. Seveda z veliko reklamo.

Toda kljub vsej silni reklami kupci niso bili ravno navdušeni nad novostjo in so še naprej raje jedli živalsko mast, ki so je bili navajeni, pa tudi okus masla jim je bil še vedno bolj všeč.

Zato se je trgovski kartel domislil zvijače, s katero so proizvajalce masla prisiliti v centrifugiranje masla, za razliko od dotedanjih postopkov pinjenja, ki je izhajalo iz tradicionalnega načina pridelave. Tako je maslo postalo masa brez okusa in je spotoma tudi izgubilo svojo rumeno barvo. S tem so marketinški strokovnjaki lahko začeli reklamirati margarino, ki se "skoraj po ničemer ne razlikuje od masla", poleg tega pa je še cenejša.

Toda glej, kupci so bili še naprej skeptični.

Končno so si trgovci izmislili peklenski načrt. Najeli so številne skorumpirane znanstvenike, da bi "iznašli" teorijo, po kateri so rastlinske maščobe bolj zdrave od živalskih. Tako so bile iz "znanstvenih" krogov kmalu plasirane tri največje znanstvene laži:

1. Nasičene maščobe so škodljive za človeški metabolizem, zato je treba uporabljati nenasičene rastlinske maščobe in olja.

2. Nenasičena rastlinska olja so koristna za zdravje.

3. Holesterol je škodljiv za zdravje, ker izziva arteriosklerozo in lahko povzroči srčni infarkt, zato je potrebno preventivno delovati s "pravilno prehrano".

ZNANSTVENIKI V VEČ SLUŽBAH HKRATI
Zamisel za to znanstveno laž glede holesterola je verjetno posledica neke napačne znanstvene ugotovitve kot rezultata eksperimenta, ki sta ga leta 1913 naredila dva ruska znanstvenika, dr. N. Aničkov in S. Čalatov. Hranila sta svoje poskusne zajce s čistim kristalnim holesterolom, le-ti pa so zboleli za arteriosklerozo. Iz tega sta sklepala, da je pravzaprav zvišani nivo holesterola vzrok za razvoj arteriosklerozo. Kaže, da sta znanstvenika pozabila, da kristal holesterola za telo predstavlja nenaravno substanco, ki je sicer znana pod imenom oksi-holesterol. Isto napako v zaključkih so napravili tudi številni drugi znanstveniki.

Kakorkoli že, v ameriških medijih in popularnih medicinskih revijah se je hitro razpasla neverjetno močna kampanja "boja" za "zdravo" prehrano. Kaj jesti? Maslo ali margarino? Poglejmo, kaj dandanes svetuje dr. Marta Grogan, zaposlena v sloviti kliniki Mayo:

"Margarina je izdelana iz rastlinskih olj in ne vsebuje holesterola. Margarina ima visok nivo koristnih maščob – pol-nenasičenih in mono-nenasičenih, za razliko od masla. Te vrste maščob doprinašajo k zmanjšanju lipoproteinov nizke gostote oziroma "slanega" holesterola, kadar ga jemljemo namesto nasičenih maščob. Maslo po drugi strani, narejeno iz živalskih maščob, vsebuje holesterol in visoke količine nasičenih maščob."

Doktorka potem še malo razvije teorijo, da bi bila "velika medicinska znanost" bolj kompleksna za laike in da bi jih še natančneje usmerila k izdelavi svojega "zdravega" jedilnika (seveda povsem slučajno ravno tako, da pelje vodo na mlin kompanijam, ki te rastlinske maščobe proizvajajo), in sicer:

"Toda niso vse margarine izdelane na enak način, zato so nekatere lahko celo slabše od masla. Solidnejša (trša) margarina ima več transmaščob, zato ima margarini v "sticku" več transmaščob kot tista v tubi. Podobno kot nasičene maščobe tudi transmaščobe zvišujejo holesterol v krvi in večajo tveganje srčne kapi. Poleg tega transmaščobe lahko zmanjšajo visoko-gosti lipoprotein (HDL) oziroma tako imenovani "dobri" holesterol."

Zatem doktorka s klinike Mayo neposredno svetuje bralcem, da so "preparati proizvajalcev "Benecol" in "Promise Activ" po novem še bolj bogati s steroli in stanoli, ki pripomorejo k zmanjšanju "slabega" holesterola". Za tiste, ki se le ne bi mogli odreči okusu masla, dr. Groganova priporoča, naj raje uporabljajo "tolčeno" maslo, ki je "svetle barve" (tako rekoč brez barve).

Spomnimo na to, da ima naravno maslo, pridobljeno iz mleka krav, ki se pasejo po mladi sočni travi, rumene barve. Toda prehrambna industrija in farmakobiznis imata ravno zaradi tega "svoje" zdravnike, ki lepo govorijo in lepo pišejo, saj je znano, da mnogi ljudje verjamejo samo tistemu, kar rečejo zdravniki. Ne glede na to, seveda, koliko te zgodbe vsebujejo logike.

Zaradi tega so danes steroli in stanoli sestavina vse večjega števila živil in jih lahko poleg margarine najdemo tudi že v pomarančnem soku, raznih oblikah predelanega žita itd. Tudi Ameriška agencija za hrano in zdravila, znani FDA, to odobrava in celo priporoča. Ne more nas čuditi spoznanje, da za to državno agencijo stojijo močni zasebni poslovni karteli …

Seveda danes zdravniki prebivalstvu vsakodnevno svetujejo, naj obvezno preverijo nivo holesterola v krvi, saj lahko v primeru povišanja pride do srčnih obolenj, za ta primer pa zdravniki hitro predpišejo kako od zdravil, ki zavirajo nastajanje holesterola v organizmu in ki se imenujejo statini, dobimo pa jih v različnih spojinah, kot so (simvastatin, fluvastatin, atorvastain itd.) ter seveda pod različnimi trgovskimi imeni, odvisno od države prodaje.

Zahvaljujoč "skrbnim" medijem in medicinskemu tisku so ti medikamenti postali obvezna terapija milijonom ljudi po svetu. V ZDA jemlje statine okoli 15 milijonov prebivalcev, po svetu pa okoli 25. Letni dobiček prodaje statinov na svetu je približno 20 milijard dolarjev! Samo priljubljeni Lipitor (statin največjega svetovnega farmacevtskega proizvajalca, Pfizerja) letno prinese 9 milijard dolarjev.

Toda, če kdo verjame ali pa ne, število srčnih in drugih kardiovaskularnih obolenj se ob vsem teh spoznanjih, trudu in obrnjenem denarju ni zmanjšalo. Ljudje še naprej doživljajo infarkte, kapi, raka. Še več, v zadnjih letih se je nivo "slabega" holesterola, ki ga zdravniki še smatrajo za dopustnega, že nekajkrat zmanjšal. Pred leti določena številka na izvidu zdravnika še ni zaskrbela, danes pa ob njej kar hitro vzame v roke recept. Pa ne, da se kje kdo čudi, da je ob vsakem znižanju "dopustnosti" količine holesterola skokovito zrasla prodaja statinov?

Ivona Živković Polajžer