Mislim, da je prišel čas, da pripišemo zelju sloves, ki si ga zasluži. Mnoge zelje spominja na neokusna, smrdljiva šolska kosila; res je, da zelje med kuho izpušča žveplast vonj, ampak nevedenje, kako uporabiti kuhano in mlahavo strukturu in okus po ničemer, se mora pripisati edino nevednemu kuharju.

Nekateri so prepričani, da jih zelje napihuje; res napihuje, ampak samo, če se ga postreže zraven mesa. Ampak zelje je ena sama velika skleda dobrote. Zelje je eden izmed najstarejših »prebivalcev« Evrope in še vedno divje raste vzdolž obale English Channel. Zelje je del široke in raznolike družine, v katero spadajo ohrovt, cvetača, koleraba, brokoli in brstični ohrovt.

Ta čvrsta, robustna zelenjava je bogata z vitaminom C, kalijem, železom in kalcijem. Prav se priporoča kot preventivna hrana proti raku. Zelo lahko ga je vzgojiti in nikoli ga ne smemo zasejati zraven vinogradov  ali čebelnjakov, ker čebele prenašajo vonj zelja na grozdje in med. A zelje posrka neprijeten človeški vonj.

Med ekspedicijo kapitana Cooka leta 1769 je mogočen vihar ranil 40 članov posadke. Ladijski zdravnik je rešil žrtve pred gangreno, tako da je na ranjena mesta polagal zeljne liste. Tako je zelje postalo nujen del opreme na dolgih potovanj. Zeljni obkladki so zdravilni za rane, opekline, ekceme, razjede, izvine in migrene. Zelje nanesite na okuženo mesto in obkladek menjajte zjutraj in zvečer.

Uporabljajte liste kodrastega ohrovta, najbolj zelene, sveže in odstranite centralno žilo. Zmečkajte liste in jih na kratko pogrejte v pečici. Nanesite jih v večih slojih. Pri hripavosti ali bronhialnih infekcijah lahko naredite zeljni sirup, tako da zmečkate liste in jih precedite skozi gazo, da dobite tekočino. Dodajte malo medu in mešanico kuhajte tako dolgo dokler ne nastane sirupu podobna mešanica.

Vir: www.resurgence.org/