Rok za medsebojni dogovor osmih velikih podjetij o financiranju navigacijskega sistema se izteče danes. Trenutno največji in najdražji projekt Evropske unije, navigacijski sistem Galileo, je pred krizo. Danes se bo iztekel rok, ki ga je Evropska unija postavila osmim velikim partnerskim podjetjem, da dosežejo medsebojni dogovor o sofinanciranju 3,6 milijarde evrov vrednega projekta.

Možnosti za uspeh so očitno pičle. Tako je soditi po besedah nemškega ministra za promet Wolfganga Tiefenseeja, ki je dejal, da so pogovori podjetij "zašli v slepo ulico". Ocenil je, da "gre Galileo skozi globoko in resno krizo". Če dogovora ne bo, bi lahko Evropska unija ostala brez znatnega deleža financ, ki bi ga morda morala pokriti sama.

TRŽNI BOJ ZA 400 MILIJARD EVROV

Srž problema je v zahtevi konzorcija osmih poslovnih gigantov, ki naj bi financirali gradnjo in namestitev 26 od 30 satelitov ter upravljali sistem, po večjih garancijah, da se bodo stotine milijonov evrov vredne naložbe povrnile. Zaskrbljeni so tudi zato, ker bo zmogljivejši Galileo plačljiv, v nasprotju od edinega že delujočega sistema, ameriškega GPS.

Oba sistema sta namenjena določanju položaja na Zemlji in sta v vse širši uporabi pri voznikih, morjeplovcih, letalskih družbah in drugje. Globalni navigacijski trg naj bi do leta 2025 dosegel promet v višini 400 milijard dolarjev. Evropi se zato mudi, da bi sistem deloval čim prej. Tudi zato, ker skupni sistem napovedujeta tudi Rusija in Indija.

Toda zadnji finančni zapleti napovedujejo prav zamik načrtov, po katerih naj bi Galileo v splošno uporabo prešel leta 2011. "Menim, da se bodo ti roki zaradi finančnih zapletov definitivno premaknili. Težko je reči, za koliko. Morda za nekaj mesecev, morda za eno leto," ocenjuje Ljubo Zajc, član slovenske medresorske skupine za projekt Galileo z ministrstva za promet.

Če dogovora podjetij do danes ne bo, bo Nemčija (predsedujoča Evropski uniji) do junijskega srečanja evropskih prometnih ministrov pripravila predloge o tem, kako naprej s financiranjem. Zaslediti je veliko napovedi evropskih predstavnikov, da bo v tem primeru vsaj del stroškov gradnje sistema nase prevzela kar Evropska unija, kar bi obremenilo evropske davkoplačevalce. Po ocenah britanskega Financial Timesa bi dodatno finančno breme znašalo od 1,2 do 2,4 milijarde evrov. Najbolj odločno temu nasprotuje Velika Britanija.

SLOVENIJA ZA HITRO REŠITEV

Vendar je mogočih rešitev več, takšne napovedi je mogoče razumeti tudi kot pritisk na osmerico, naj vendarle najde skupni jezik. Dokončni dogovor z EU je še mogoč v prihodnjih mesecih, če bi konzorcij zelo hitro uskladil poglede in določil skupnega predstavnika, ki bo imel proste roke pri pogovorih.

Hitri dogovor o financiranju bi bil tudi v interesu Slovenije, saj bi potem spet prišlo v ospredje tudi vprašanje, kjer bo nameščen nadzorni organ Galilea, ki si ga želi tudi Slovenija. Po Zajčevih besedah je Slovenija, ki za sedež neprestano lobira, naslovila prošnjo na nemško in bodoče portugalsko predsedstvo Evropske unije, naj vprašanje nadzornega organa uvrstita na dnevni red junijskega ali jesenskega srečanja evropskih prometnih ministrov.