Piše: Primož Škoberne

Potrošništvo ni enak problem kot na primer odvisnosti od drog. Je neprimerno večji, ker ne gre samo za odvisnost posameznikov, marveč za kolektivno hipnozo in stil življenja. Ima tudi dolgoročnejše negativne posledice za posameznike, družbo in okolje. Povzroča vsesplošno otopelost ljudi, nasilnost v družbi in propadanje okolja.

Za kolektivno hipnozo skrbi nasilna propaganda, ki se sicer zvito predstavlja kot reklamiranje, vendar že zdavnaj ni več to. Reklamiranje je 'javno ponujanje', propaganda pa je 'načrtno širjenje idej in pridobivanje privržencev'. In v tem je bistvena razlika! Izraz propaganda je prva uporabila Katoliška cerkev, ko je leta 1622 ustanovila kongregacijo za širjenje vere. Tokrat gre za širjenje posebne vere: v zveličavnost materialnih dobrin, materialnega blagostanja in potrošnje. Vere, ki z navidez prijaznim nasmehom, v ozadju katerega so vsiljivost, brezobzirnost in nasilnost, nakupovalce spreobrača v potrošnike.

Svetišča nove vere so blagovni centri, kamor se dnevno zgrinjajo množice potrošniških vernikov. Kupovanje je njihov ritual. Za njihovo indoktrinacijo skrbi tržna propaganda. Propaganda ustvarja vedno novodobne negativne mantre ali ne-mantre, s katerimi zaposljuje duha 'vernikov'. Ne-mantre se kot molilni mlinčki nenehno vrtijo v propagandnih sporočilih. Negativne so zato, ker ne obračajo človeka k sebi, k razmisleku, k ozaveščanju, k odnosom, marveč proč od sebe, od drugih, v svet prividov, ki mu jih propaganda nastavlja.

Propaganda se začne že pri otrocih. Vsi, otroci, mladina, odrasli, upokojenci, smo samo potencialni potrošniki, tržne niše, ... Mladina, ki naj bi bila po naravi uporniška, je vprežena v sistem potrošnje in tega ni niti opazila. Glavno, da je full cool. Mobi pa pir. Kva nas briga, a ne?

Propagandi ni nič sveto - razen potrošnje. Zato za svoje namene uporabi vse, da nasilno le odtegne k sebi našo pozornost! Budistični menih, katerega filozofija je nenavezanost na materialne dobrine, se priklanja avtomobilu. Družinski izlet v neokrnjeno naravo - kakšno zvezo ima to z gnečo v zaprtem, umetnem okolju blagovnega centra in s potiskanjem velikega nakupovalnega vozička? Ljubki otroci v propagandnih sporočilih se dotaknejo src odraslih ljudi, moških in žensk ter jih usvojijo - za prodajni artikel. Res je: proti nam dirjajo divji psi z nagobčniki - če jih ne bi imeli, bi nas žive raztrgali?

Kolektivna de-hipnotizacija se začne, ko dovolj posameznikov zavestno stopi v svet hipnoze in začne delovati drugače, kot predvideva program hipnoze. Kjer vsi sledijo ritualu polnjenja nakupovalnih vozičkov, tam se ozaveščanje začne s praznjenjem. To je začetek protitoka, ki sproži začudenje: "Zakaj jemljejo iz vozička nazaj? Za kaj gre?"

Urok kolektivne hipnoze se nevtalizira s prebujanjem, z ozaveščanjem. Z raziskovanjem občutkov ob nakupovanju in vračanju. Z opažanjem lovk, ki se lepijo na nas in s prepoznavanjem njihovega praznega ozadja, 'cesar je vendar gol, saj nima ničesar na sebi'. Potrošni artikli so goli, ničesar nimajo na sebi - niso vir sreče, samozavesti, poguma, svobode, ljubezni, prijateljstva in vsega drugega, kar v podtonu obljubljajo. Vir teh lastnosti smo ljudje sami, če se potrudimo, da jih poiščemo v sebi in ko jih izrazimo v medsebojnih odnosih.

Vir: www.cdk.si/du