Nov ZpotK - dosedanja zaščita potrošnikov na področju stanovanjskih kreditov v Sloveniji je bila nezadostna in daleč pod evropskimi standardi!

V začetku marca 2017 je začel veljati nov Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK ). Ključni cilji zakona na osnovi Direktive 2014/17/EU so preprečiti potrošnikovo izpostavljenost tveganjem med odplačevanjem kredita in zagotoviti visoko in primerljivo raven varovanja interesov potrošnikov. Zakon uvaja pravočasno in podrobno informiranje potrošnika o značilnostih in posledicah kredita, kakor tudi skrbno predhodno oceno kreditne sposobnosti potrošnika.

Zakon uvaja novo kategorijo t. i. splošnih informacij potrošnikom s standardnim evropskim obrazcem (ESIS), ki ga potrošnik prejme pred sklenitvijo kreditne pogodbe. Banka mora odslej pri kreditu za nepremičnino v tuji valuti potrošnika redno obveščati o spremembah menjalnega tečaja, kadar spremembe povzročijo zvišanje skupnega zneska kredita za več kot 10 %.

Hkrati mora banka potrošnika seznaniti s pravico do pretvorbe v domačo valuto ali drugim mehanizmom za omejitev valutnega tveganja. Pri kreditih za nepremičnino se uvaja tudi nova storitev potrošnikom, in sicer svetovalne storitve. Zakon uvaja minimalne zahteve poklicne usposobljenosti zaposlenih pri bankah, kreditni posredniki pa bodo odslej morali za posredovanje pridobiti dovoljenje Banke Slovenije.

Zakonov se ne sprejema na zalogo, ampak kadar se po njih pojavi potreba. Iz obrazložitve zakona in njegove vsebine je očitno, da je bila dosedanja zaščita potrošnikov na področju stanovanjskih kreditov v Sloveniji nezadostna in daleč pod evropskimi standardi. Zakonodajalec sam priznava, da je bil doslej potrošnik izpostavljen tveganjem in njegovi interesi niso bili zavarovani dovolj in enako kot v drugih evropskih državah. Zakonodajalec nadalje s sprejetjem tega zakona priznava, da potrošniki doslej o kreditih nismo bili zadostno, pravočasno in sproti informirani.

Ker se svetovalne storitve pri stanovanjskih kreditih po novem zakonu šele uvajajo, v Združenju Frank logično sklepamo, da banke doslej potrošnikom niso svetovale in torej upoštevale tudi njihovih interesov, ampak so zasledovale samo svoj interes, ki je čim večji dobiček, tudi za ceno uničenih eksistenc kreditojemalcev. Sklepamo nadalje, da doslej prodajalci kreditov na bankah očitno niso bili zadostno usposobljeni za svoje delo in da so kreditni posredniki delovali pod radarjem Banke Slovenije, ki bi morala nadzorovati slovenski bančni sistem v javnem interesu, ne zgolj v interesu kapitala.

V radijski oddaji Studio ob 17h 28.3.2017 je predsedujoči Združenju Bank Slovenije France Arhar končno pošteno priznal, da je že po predhodni zakonodaji vsaka fizična oseba, vključno z njim, eminentnim bankirjem, veljala za nepoučenega vlagatelja. Sodniki, ki razsojajo v tožbah zavedenih kreditojemalcev »švicarskih« kreditov v prid bankam, ker da so se kreditojemalci dobro zavedali tveganj, očitno torej sodijo po drugih merilih, ne po veljavnih zakonih. Predstavnik Banke Slovenije Marko Bošnjak je v isti oddaji priznal, da so bile prav v teh bančnih poslih storjene napake, »iz katerih smo se nekaj naučili«. Na srečo g. Bošnjaku ni bilo treba plačati tega poduka, plačujemo ga kreditojemalci, ki jih je Banka Slovenije pustila na cedilu.

Ker zakoni ne veljajo za nazaj, v Združenju Frank ugotavljamo, da smo se znašli v kriminalno neenakopravnem položaju v primerjavi s potrošniki, ki najemajo stanovanjske kredite po novi zakonodaji. S sprejemom novega Zakona o potrošniških kreditih je Vlada RS priznala, da je potrošnike doslej prepuščala samimi sebi, da bi se banke lahko neovirano redile na naš račun. Ko smo se po katastrofalnem padcu tečaja evra proti švicarskemu franku januarja 2015 obupani obrnili na vlado po pomoč, smo bili zavrnjeni s pojasnilom, da so banke ravnokar prejele milijardno javno dokapitalizacijo in jih ne smemo spet vznemirjati.

Leto 2016 so banke v Sloveniji zaključile s 380 milijoni evrov dobička. Javno tarnajo, da ne vedo, kam bi s presežki denarja. Prebivalstvo si ne izposoja, ker je že zelo zadolženo. V Združenju Frank zato menimo, da je zdaj čas za državo, da najde rešitev za potrošnike, ki so najeli stanovanjske kredite v švicarskih frankih. Ne le, da so za velike skupine potrošnikov v podobnem nevzdržnem položaju že poskrbele številne evropske države, tudi v Sloveniji se to ne bi zgodilo prvič. Takoj po osamosvojitvi so se pri nas tržili oderuški krediti, s katerimi je tedanja banka SKB spravila nekaj tisoč Slovencev ob vse premoženje.

Vlada RS je takrat ustanovila Stanovanjski sklad, ki je prizadetim državljanom pomagal iz stiske. Vlada in Državni zbor RS, je blaginja državljanov še zmeraj vaša prioriteta?

Združenje Frank
Alja Pestar
predsednica društva