Zavarovanje stanovanja pod drobnogledom
Dom je nedvomno najvrednejše premoženje vsake družine. V izogib visokim stroškom v primeru naravnih nesreč in ostalih nevarnosti, ki ga lahko ogrozijo, je potrebno stanovanje ustrezno zavarovati. Pri ZPS so preverili, če zavarovalnice  potrošniku nudijo zadosti potrebnih oz. ustreznih informacij za informirano odločanje. Primerjava ponudbe je pokazala veliko prostora za izboljšavo in težko razumljive razlike zavarovalnic pri izračunu primernih zavarovalnih vsot.

Določitev primerne zavarovalne vsote je bistvena, saj nihče ne želi plačevati ne prenizke ne previsoke premije. Če zavarovalna vsota ni ustrezna, bo potrošnik v obeh primerih razočaran nad višino odškodnine. Stanovanje je smiselno zavarovati na novo vrednost, saj takšno zavarovanje, kljub nekoliko višji ceni v primeru škodnega dogodka, omogoča lažjo povrnitev premoženja v prejšnje stanje.

Kaj zavarovati?
Zavarovalnice potrošnikom najraje ponujajo paketna premoženjska zavarovanja, ki lahko vključujejo tako zavarovanje nepremičnine, kot tudi zavarovanje stanovanjske opreme in hkrati še dodatne storitve. Pri ZPS opozarjajo, naj potrošniki pred odločitvijo za 'ugodno' paketno ponudbo preverijo, ali paket dejansko vključuje zadosten obseg nevarnosti oz. ali bodo morda na ta način hkrati zavarovali tudi tisto, česar dejansko sploh ne potrebujejo.

Zavarovanje proti poplavi tako ni smiselno za potrošnika, ki živi v desetem nadstropju stolpnice, prav tako za nekoga, ki živi ob morju, ni primerno zavarovanje proti snežnemu plazu. Drago zavarovanje stanovanjske opreme je nepotrebno, če je pohištvo že dotrajano in brez posebne vrednosti. Mojca Štrucl iz ZPS svetuje: »Potrošniki naj preučijo ponudbe različnih zavarovalnic. Izberejo naj zavarovanje, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in z zavarovanjem zgolj tistih nevarnosti, ki dejansko ogrožajo njihovo stanovanje.

Premije naj primerjajo šele po tem, ko bodo imeli na mizi ustrezne ponudbe.« ter dodala:«Glede na to, da od zavarovalnih zastopnikov ne moremo pričakovati objektivnih informacij, je žal na potrošniku naloga, da preuči ponudbe na trgu.«

Stekla, parket, keramične ploščice…
Prakse zavarovalnic so različne in mnogokrat je nejasno, ali vse navedeno sodi v zavarovanje nepremičnine ali v zavarovanje stanovanjske opreme. Potrošniki, ki se želijo izogniti presenečenju, ko jim zavarovalnica npr. ne bo povrnila škode na poškodovanem parketu in stenskem ometu zaradi izliva vode iz dotrajanih cevi, naj pred sklepanjem pogodbe zahtevajo jasno pisno obrazložitev glede vseh nejasnosti.

Zavarovanje preko upravnika v večstanovanjskih objektih
Če je za objekt že sklenjeno skupno zavarovanje preko upravnika, je nesmiselno, da potrošnik svoje stanovanje zavaruje še enkrat. Pri ZPS svetujejo, naj potrošniki preverijo, če je obseg zavarovanja preko upravnika zares ustrezen. Če z zavarovanjem niso zadovoljni, naj na to opozorijo upravnika in ostale stanovalce ter poskušajo doseči sklenitev ustreznega zavarovanja. Šele če to ni možno, naj razmislijo o samostojnem zavarovanju nepremičnine. V vsakem primeru pa morajo samostojno skleniti zavarovanje stanovanjske opreme, če ga potrebujejo.

Kakovost svetovanja zavarovalnic
Na področju finančnih storitev se prodajalci predstavljajo kot naši svetovalci. Pri ZPS so preverili, kako kakovostno in potrošnikom prijazno svetujejo zavarovalnice. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so bile pri večini zavarovalnic ponudbe, ki so jih pridobili kot potrošniška organizacija, tudi do 20% ugodnejše od ponudb, ki jih je na terenu zbral potrošnik. Le zavarovalnici Tilia in Triglav na svojih spletnih straneh ponujata pregledne ponudbe in informativne izračune, zato je informirano izbiranje dodatno oteženo, kljub temu, da si je potrošnik za to pripravljen vzeti potreben čas.

Primerjava ponudbe je pokazala tudi na nerazumno visoke razlike med zavarovalnimi vsotami, ki jih ponujajo zavarovalnice. Ob identičnih podatkih so se namreč ocenjene zavarovalne vsote za dvosobno stanovanje v Ljubljani gibale med 45.000 in 60.000 EUR. Mojca Štrucl ugotavlja: »Ponudba ugodne premije s strani zavarovalnice očitno lahko pomeni tudi prenizko zavarovalno vsoto.

Mora potrošnik zares postati zavarovalni strokovnjak, če želi skleniti takšno zavarovanje, ki mu v primeru nesrečnega dogodka omogoča zadostno odškodnino?« Zavarovalnice in nadzornike na zavarovalniškem področju čaka še veliko dela, preden bo potrošnikom informirano odločanje o ustreznih ponudbah zavarovanj omogočeno tudi v praksi in ne le na papirju.

Dodatne informacije:
www.zps.si
Jasmina Bevc Bahar, 01 474 06 21/10