Hudičev advokat in ptičja gripa

(Malo satire)

Hudičev advokat je odprl svojo odvetniško pisarno sredi mesta, v kateri je uradoval kar gol. Delil je zdravila proti ptičji gripi. Vrata odvetniške pisarne niso bila nikoli zaklenjena, na vratih je visela rdeča žametna zavesa in gorela rdeča luč. Ljudje so prihajali, okrašeni s trakovi in polnimi denarnicami, odhajali pa so prebičani z leskovimi šibami, ker ni bilo za vse dovolj zdravil proti ptičji gripi. Vsakemu je advokatov papagaj skljuval dlan za poskusno testiranje in hudičev advokat mu je v roko položil amulet zoper uroke in bolezni. Vsi, ki so prihajali od hudičevega odvokata so mrzlično cepetali z nogami.

Hudičev advokat je živel tako, da je sesal kri potencialnim bolnikom za ptičjo gripo in častil svojega gospodarja hudiča. Za pisalno mizo mu je služil nek v kraljestvu zdravja ugrabljen, na vse štiri postavljen korenjak, oblečen v kožuh, ki je imel petelinjo glavo. Hudičev advokat mu je iztaknil oči, ožgal trepalnice in ga pobarval v zeleno barvo. V skledi pred njim je bilo dovolj koruze, prosa, črvov in gosenic. Po pisarni je advokat položil preprogo zelene trave. Stranke, ki so prihajale v zeleno idilo, so se sprva dobro počutile, ko so čakale v vrsti na zdravilo zoper ptičjo gripo in se veselile zdravila.


Hudičev advokat jim je rekel, da naj sedejo v travo zadovoljne, kot krave v domačem gruntu, saj krave sploh ne zbolijo za ptičjo gripo. Spremenjeni v krotke krave in tudi mirne bike so prinašali hudičevemu advokatu v dar jajca, špeh, sladkarije in evre. Črnilnik z rdečim črnilom je imel petelin kar v kljunu, da ni mogel kikirikati in se hvaliti o svojem petelinjem zdravju v pisarniškem kurniku. V pisarni je bilo videti prekrasno kmečko idilo z veliko piščanci in kurami, ki so se zaprte pasle po travi, kokodajsale in nosile zlata jajca.

Stranke so se naenkrat razjezile in rekle hudičevemu advokatu, da nočejo biti krave in biki zaradi bolezni norih krav, temveč ljudje z zdravilom proti ptičji gripi v rokah. Petelin je tiščal rdeče črnilo v svojem kljunu, da se črnilo ne bi razlilo po zeleni travi zaradi želje po kikirikanju in da so stranke pridobile vtis, da vlada v pisarni red in da se dela po zakonu in ustavi, kajti petelin je imel od ponosa čedalje bolj rdečo »rožo« na glavi in s tem je hotel dokazati, da se slovenske kokoši pasejo po zeleni travi in da so zdrave.

Hudičev advokat pa je izgledal kot vampir, telo je imel poraščeno z rdečo kožo, na katero j e bil zelo ponosen, še bolj kot petelin na svojo živo rdečo »rožo«, znanilko kokošjega zdravja in zato si advokat pri razdeljevanju zdravil ni nadel odvetniške toge. V ustih je imel železne zobe in kačjo slino, da se ne bi okužil s ptičjo gripo, pod mizo pa veliko bisago, v katero je zlagal dobrote in denar, ki so mu jih nosile stranke. Za njegovo telo je značilno, da je imel prirezan rep in odcvikane uhlje, da je lahko brez ovir slišal tudi zle duhove, ki so napovedovali pandemijo in da ni kazal z mahanjem repa prevelikega zadovoljstva zaradi obilnega zaslužka . Hudiči so ovohali vsako stranko, ki je prišla v odvetniško pisarno po amulet zoper uroke in bolezni ter izračunali po odvetnikovi tarifi koliko je dolžna stranka plačati za hudičevo odvetniško storitev zoper ptičjo gripo.

V radiusu sto metrov so morali odstraniti vsa božja znamenja, kipe božje in vse relikvije, skratka vse kar je spominjalo na prastare kulte in božja znamenja na kugo, da ne bi kuga spet izbruhnila in se sprevrgla v pandemijo. Hudičev advokat ni dopustil sosedom, da bi si za praznike postavili božično-novoletno drevo, na katerem so prej sedeli ptiči in hudič ne daj, da bi spekli božično potico iz kurjih ali račjih jajc ali se umislili »žegnjanje« pečenih petelinov ali kokoši ali rac po stari slovenski navadi, kajti v jajcih, kokoših in racah so virusi ptičje gripe in ljudje lahko za praznike hudo zbolijo za pandemijo velikanskih razsežnosti, ki lahko iztrebi cele vasi, mesta in vso državo.

Vse obredje v okolici hudičeve odvetniške pisarne je naznanjalo kaljenje ljulke in osati.Vsi mestni vrtovi so bili poraščeni s plevelom. Marjetice so ljudje potrgali in skoraj iztrebili, ker so vedeževali cvetni list za cvetnim listom: »Vice, nebesa, pekel«, skratka kam bodo odšli, ko jih pandemija odnese za vedno. Ljudje so postali čisto nori, saj so lovili pajke in muhe, jih sušili in krmili z njimi ptice in kokoši, ker jim je tako naročil hudič, da pajki in muhe razkužujejo slino. Zaukazal je, da vsi kokošnjaki na prostem morajo izginiti, ptice pa ne smejo brez potnih listov in zdravniških spričeval v našo državo ter med potjo kljuvati jabolk, grozdja in drugega rastlinstva.

Hudič si je po napornem delu za priboljšek privoščil živega pečenega petelina iz zaprtega kokošnjaka, ki mu je povzročil spolno razdraženost in poželenje za kurami v sosednjem odprtem kokošnjaku, pa se si ni mogel krepostno vzdržati, kajti kure od sosedov so vedno boljše. Nato je hudičev odvetnik poslal na vrhovno vladavino brinjevo olje, da bi funkcionarje obvarovali pred pandemijo ptičje gripe. Državljani pa priporočajo, da dobro z brinjem jih pokadi, trdno z vejami jih ogradi, da jih ne bodo ptice kljuvale in kokoške kokode, kokode jim s slino zrak okužile.

Mestni oblastni dremež ni mogel ničesar ukreniti, besede so se jim zatikale v ustih. Mlajši hudiči, ki so uradovali s starosto, hudičevim odvetnikom in so si na kosmato kožo nataknili in obesili arzenal amuletov proti urokom in boleznim, celo všito opremo in maske v suknjah, krilih, hlačah in klobukih so imeli za obrambo proti ptičji gripi. Kvartopircem in klošarjem pa je pomagalo, da so si proti ptičji gripi pri »Sedmici« naročili šnopček in majolko vina. Nekateri pa zagotavljajo, da si je za imunost proti ptičji gripi najboljše okrasiti strop s klobasami in lovorjevimi vejami in le-te skuhati v kislem zelju. Vonj po kislem zelju zagotovo odžene vse viruse ptičje gripe.

Ali se že slišali za govoreče zeljnate glave, ki so se pogovarjale. Ena je rekla: »Jaz prisežem, da preženem ptičjo gripo«; druga je rekla: »Jaz »ziher« preženem tudi kugo«; tretja je rekla: »Jaz pa sem bolj sposobna zdravilna rastlina, preženem bolezen norih krav, ptičjo gripo in po svoji naravi sem tako srčnonosna in čudodelna, da vsakega poučim, naj se izogiba hudičevega advokata in njegovih amuletov proti urokom in boleznim, kajti ptičje gripe med klenimi Slovenci zagotovo ne bo dokler imamo kislo zelje, šnopček in vinček..

[ Odgovori na to | # ]