Na posvetu »Kaj lahko storijo mladinske organizacije za zdravje mladih«, ki je potekal v četrtek, 18. marca 2016, v Ljubljani, smo predstavili izsledke raziskav, opravljenih v sklopu izvajanja projekta Za zdravje mladih, o vlogi mladinskih organizacij oz. mladinskega sektorja pri promociji zdravega življenjskega sloga med mladimi. V drugem delu posveta so udeleženci pripravili konkretna priporočila za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med mladimi.

Raziskave, so pokazale, da se predstavniki mladinskih organizacij, ki so sodelovali pri intervjujih, zavedajo pomena krepitve zdravja in zdravega življenjskega sloga.  V splošnem menijo, da je to pomembno področje, kateremu bi bilo potrebno posvečati več pozornosti, vendar se to v manjši meri odraža v konkretnih aktivnostih mladinskih organizacij.

»Mladinske organizacije imajo po večini pozitivne vplive na duševno in fizično zdravje mladih, ne smemo pa pozabiti tudi na negativne.« je poudarila ena od avtoric raziskave Daša Kokole iz Brez izgovora Slovenija. V tem pogledu je izpostavila  tematiko alkohola oz. pretiranega konzumiranja alkohola na dejavnostih, ki jih izvajajo mladinske organizacije in možen negativen vpliv vrstniškega pritiska. Kot drug potencialen negativen vpliv je bila izpostavljena izgorelost, tako prostovoljcev v mladinskih organizacijah, kot zaposlenih.

Dr. Metka Kuhar (Fakulteta za socialno delo), avtorica raziskave Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga se je v svojem nastopu dotaknila tematike pretirane obsedenosti z zdravjem, ki ga nekateri vidijo kot ideološki konstrukt. Dr. Metka Kuhar je kot primere takšnega vedenja izpostavila »zdravizem« in ortoreksijo.

Raziskave, ki sta jih predstavili dr. Metka Kuhar in Daša Kokole prinašata pomembne ugotovitve in podatke, na podlagi katerih bodo zasnovane aktivnosti socialnega marketinga na področju promocije zdravja. Dr. Tanja Kamin (Fakulteta za družbene vede), strokovnjakinja za socialni marketing je poudarila, da socialni marketing ni samo informiranje in ozaveščanje o posledicah na primer pitja alkohola, temveč je to pristop, usmerjen v spreminjanje vedenj.

S svojimi predlogi za vzpostavitev boljšega podpornega okolja za spodbujanje zdravega življenjskega sloga so pripomogli tudi udeleženci posveta, ki so po zaključenem delu v manjših skupinah vsem zbranim predstavili svoje ugotovitve. Eno izmed njihovih ključnih priporočil je bilo zagotavljanje dolgoročnega financiranja večjih in bolj celostnih projektov, izpostavili pa so tudi, da je potreben preskok v mentaliteti mladih, ki vrednoto zdravja po pomembnosti postavljajo v poznejša življenjska obdobja.

*****
Projekt Za zdravje mladih je financiran s strani Norveškega finančnega mehanizma. V projektu sodelujejo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje in RTV Slovenija. Projekt Za zdravje mladih s svojimi aktivnostmi nagovarja tako splošno populacijo mladih, kot tudi mladinske organizacije in njihove člane, ki imajo lahko še kako pomemben vpliv na osebnostno rast, duševno in fizično zdravje mladih.

Zanimive povezave:

Spletna stran projekta Za zdravje mladih: http://www.zdravjemladih.si/

Podrobnejša poročila posameznih raziskav:
Raziskava Zdravje in mladinski sektor (avtorici Daša Kokole in Nina Milenković Kikelj)
Raziskava Mladinsko delo in promocija zdravega življenjskega sloga (avtorica dr. Metka Kuhar)