Poleg pomena poslanca miru in prinašalca darov Sedmera Duha ga najdemo v Svetem pismu tudi kot žrtveno žival, večinoma v povezanosti z žrtvijo očiščenja. Tako so morali npr. Ob Jezusovem rojstvu po 40 dneh žrtvovati po judovskem zakonu predpisana dva goloba kot žrtev očiščenja.

Kot poslanec Svetega Duha se golob znova pojavi ob Marijinem oznanenju. Tudi ta svetopisemski dogodek so v umetnosti pogosto upodabljali in vedno v povezavi z golobom.

Golob simbolizira izlitje moči Svetega Duha v človeku, ki je izbran za to. Pri oznanenju prinese angel Gabrijel Mariji sporočilo, da bo prejela nekaj svetega, kar se bo imenovalo “Sin najvišjega “. Med tem dogodkom se spusti Sveti Duh na Marijo v obliki goloba. To je znamenje, da je prišel duh v meso, da se je božje učlovečenje uresničilo in se je duh povezal z materijo.

Medtem ko golob, ki leti vodoravno, oznanja mir, pomeni golob, ki se spušča, vedno simbol Svetega Duha, ki se pogreza v materijo. Golob, ki se dviga, pa je simbol vzvišene očiščene človeške duše. Simbol goloba, ki se spušča, se ponovi pri Jezusovem krstu. Tudi tu lebdi nad njim duh v podobi goloba kot znamenje njegovega izvora iz božjega sveta. Kasneje doživimo isto delovanje Sedmerega Duha ob Binkoštnem dogajanju. Tu predstavljajo duha ognjeni jeziki, ki se spuščajo na apostole.

Tu najdemo iste simbole kot pri Noetu. Glob uteleša novo rast, krokar pa staro, smrt. V svetopisemskih zgodbah je golob v prvi vrsti glasnik duha, nato se skozi proces vzpostavi prava zveza z duhom. Tudi v alkimični poroki se zgodi nekaj takega. Najprej vodi golob dušo do njenega vnaprej določenega cilja in prinese moči, ki omogočajo opraviti to nalogo. V pripovedi Christiana Rosenkreuza je golob povezan z dvema misterijskima živalima, z levom in samorogom. V trojnosti gloloba, leva in samoroga srečamo število tri , kot pri Noetu, ponovno srečamo število dopolnitve. Število 1 simbolizira stavrjenje, število 2 dvojnost in število 3 dopolnitev, ki je zopet izhodiščna točka za nadaljna stvarjenja.

Če je število 3 predstavljeno kot trikotnik kot Trigonum Ugneum v gnostičnem izročilu-tvori lev osnovo, golob in samorog pa kraka trikotnika. Samorog je simbol za neomajno voljo, ki je nenehno usmerjena na božji svet. Lev je simbol za univerzalno božjo ljubezen. Tvori drugi žarek, osnovo, na kateri počiva celotna trojnost.

Kot poroča Christian Rosenkreuz, prinaša bel golob v kljunu oljčno vejico. To se zgodi tedaj, ko lev in samorog dosežeta povsem določeno stanje, to pomeni, da sta ljubezen in volja prisotni in da delujeta. Lev pogoltne oljčno vejico, ki jo prinese golob in je zadovoljen. Kaj pomeni ta dogodek? Lahko bi rekli, da „ljubezen „ pogoltn „duha „ sprejme ga vase. Kaj je naloga duha? Duh prinese sporočilo božjega sveta, želi videti uresničeno božje delo, mir Boga. Golob je posrednik tega svetega naročila. Prinese pričevanja nebeškega sveta.

Zpet je vzpostavljena tro-enost.
Da bi lahko deloval na svetu, potrebuje golob leva in samoroga: neomajno voljo in iz ljubezni rojeno delovanje. Tako pomeni zaužitje oljčne vejice voljno sprejetje moči duha s pomočjo človekovega dejanja ljubezni; pomeni postati s tem eno. S tem procesom nastane iz tro-enosti Očeta, Sina in Svetega Duha na ravni kozmosa zopet troenost na ravni človeka. V trikotnik, ki ga tvorijo volja, ljubezen in duh, samorog, lev in golob, so torej prisotne temeljne moči, s katerimi in iz katerih deluje novo nastali človek. Iz enosti duha, ljubezni in volje lahko začnejo delovati drugi žarki Sedmerega Duha.

Še enkrat si s pomočjo teh dveh iz dogodkov iz Alkimične poroke oglejmo, kakšen razvoj opravi iskalec Boga. Predno se poda na pot mora biti v njem prisotno veliko hrepenenja po Bogu. Ko je enkrat na poti, se mora vedno iznova odločati za Boga, to pomeni, da mora slediti golobu, svojemu božjemu notranjemu glasu in zavrniti krokarja. Pogoj pri tem je, da ne sme vzeti na pot ničesar, temveč mora vse zapustiti za seboj.

Golob se spusti v za to pripravljeno dušo: sedaj simbolizira popolno izlitje moči, kot je bilo to opisano pri krstu Jezusa ob Jordanu. To je konec poti, ciloj vsa kega iskalca Boga: človek njegova očiščena duša stopi v dokončno in trdno zvezo z duhom. Ta konec dolgega razvoja pa je tudi začetek n ovega dela na povsem drugačni ravni. Smrt naravne duše je rojstvo nove, novega človeka. Če se je duša nerazdružljivo povezala z duhom, sta duh in materija preko nje združena; novo delo se lahko prične. Človek krščen z ognjem, lahko odslej deli moči Svetega Duha. Je v neposredni , zavestni povezavi s temi močmi, postal je resnični božji delavec.

Tudi v Binkoštnem dogajanju gredo apostoli po krstu v svet in pridigajo. V sebi so uresničili skupnost Očeta, Sina in Svetega Duha, volje, ljubezni in miru. Vsak človek na poti osvoboditve bo moral v sebi uresničiti to sveto trojstvo. Potem bo posedoval božjo voljo, “Očeta “ , iz katere lahko izkusi in odpošlje modrost ljubezni “Sina “ : tke nov astralni plašč in “Svetega Duha “, mir, ki presega ves razum in ga pripelje do tvorjenja novega eteričnega telesa, ki omogoča nova dejanja, rojena iz univerzalne ljubezni.

Konec

Miran Zupančič