Glavni faktor za posloven uspeh? Tri sestavine:
 
1) Delati moraš v smeri, kjer je možen razvoj. Ne moreš pričakovati, da boš z nadurami kot bolničar postal lastnik največje bolnišnice na svetu. To pomeni, da si izbral slabo smer, kjer nimaš možnosti razvoja.
 
2) V svojem poslu moraš biti dober in ogromno delati na tem, da se še naprej razvijaš in postajaš še boljši.
 
3) Potrebuješ precejšnjo mero sreče, da si ob pravem času na pravem mestu.

Začetki?
 
Na začetku ni šlo nikamor, pa ni nihče obupaval in izgubil volje. V teh fazi odpadejo neprimerni, neustvarjalni... Uspeh je že to, da lahko sploh delaš, kar rad delaš. V bistvu gre za to, da začneš sam pred sabo postajati boljši in boljši. Čeprav tega še nihče ne ceni, te že to začne napajati. Hočeš videti, kaj znaš, kaj lahko še bolje narediš.
 
Če nisi sposoben narediti sto zaporednih projektov brez uspeha in biti kljub temu vedno boljši in še naprej vztrajati, potem sploh nimaš šans da kam prideš.
 
Večina ljudi vedno išče instantne afirmacije svojega truda. Ne smeš delati z namenom, da bi ti uspelo in da je to edini cilj. V bistvu ljudje v poslu ne smejo začutiti, da jih blazno rabiš in da moraš svoj projekt na vsak način prodati. Imeti moraš ležeren odnos do vsega skupaj, skoraj fatalističen. Ne smeš živeti v nervoznem pričakovanju rezultatov, to onesnažuje čistost kreativnega pristopa...
 
Snobizem?
 
Biti snob v smislu selektivnosti je pozitivna lastnost! Snobizem razumem tako, da se poskušam ograditi od določenih vplivov. Zaradi svoje selektivnosti pred drugimi verjetno veljam za snoba.  
 
Ljudi in dejavnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli smislu neugodno vplivali na nepristransko čistost razmišljanja in ustvarjanja ali me utrujali z zahtevo po nezasluženem interesu in mi zbujali neugodje zaradi izgube časa, poskušam odstraniti iz svojega življenja.
 
Dan Lenard  
(delček njegovega dnevnika, Delo, 2002)