Večkrat zasledimo na naslovnih straneh časopisov ali revij, pa tudi na televiziji in internetu, da je častni gost ta in ta posadil lipo miru. Ali pa: V tem in tem parku so v čast tega in tega človeka zasadili 80 lip, javorjev in podobnih okrasnih dreves. Lepo dejanje za naš planet.

Potem se sprehajamo po takšnih parkih in v tej poletni vročini postanemo žejni in lačni. Oboje hkrati! Kaj bi se najbolj prileglo v tem trenutku? Odgovor je na dlani: sadje. Sočno, domače sadje, ki ga utrgamo neposredno z drevesa.
In se vprašam: Čemu služijo vsi ti javorji, lipe in bukve po parkih. Senco že dajejo, toda lakote in žeje pa ne morejo potešiti.

Zakaj ni poleg teh okrasnih dreves še kakšna češnja, sliva, jablana in hruška? V vsakem obdobju od pomladi do jeseni bi lahko imeli sprehajalci na voljo kakšen sadež neposredno z drevesa, da potešijo lakoto in žejo na en mah.
Do sedaj sem to videl edino ob sprehajalni poti ob Velenjskem jezeru, kjer so posadili češnje. Zelo dobra ideja.

Zakaj tudi drugod ne počnejo tega?

Mestni človek lahko sadje kupi edino na tržnici. Češnje po astronomsko visoko ceni, pa še sveže ponavadi niso. Domača jabolka kot so npr. bobovci je skoraj nemogoče kupiti. Ali res vsi ljudje gledajo pri sadju samo na zunanjo lepoto in pozabljajo na aromo?

Domače avtohtono sadje pa ima "karakter". Napolni nas z energijo...

Zato bi rad s tem člankom spodbudil čim več ljudi, da posredujejo to idejo naprej.

Kje vse bi se dalo posaditi sadna drevesa?

- Mestni parki in sprehajalne poti:
Kaj je lepšega kot utrgati sadež z drevesa med sprehodom po parku?

- Okolice večstanovanjskih zgradb:
Arhitekti bi lahko pri načrtovanju okolice kakšnega novega večstanovanjskega objekta razmišljali v tej smeri. Vemo, da v novih stanovanjskih blokih živijo pretežno družine z majhnimi otroci. Kaj je lepšega kot to, da imajo otroci pri igri okrog bloka na voljo sveže sadje.

- Šole in vrtci:
Na svojih zelenicah bi lahko posadili sadna drevesa. Otroci bi sodelovali z vzgojitelji ali profesorji pri sajenju dreves.

Hkrati bi se lahko tudi veliko naučili.

- Poslovne zgradbe in firme:
Nekatere poslovne zgradbe in firme imajo veliko okolico, ki je ponavadi posajena z okrasnimi drevesi in grmičevjem.

Namesto tega bi lahko imeli sadno drevje.

Zaposleni bi si lahko privoščili zdravo malico kar s svoje zelenice.

Kakšna sadna drevesa pa so primerna?
Po mojem prepričanju so najbolj primerne slovenske avtohtone sorte sadnih dreves.

So prilagojene na naše okolje, ne potrebujejo obrezovanja in škropljenja.

S primernim načrtovanjem je možno v nekem parku posaditi različne sorte dreves, ki dajejo sadje od maja, ko zorijo prve češnje, do pozne jeseni (jabolka, kutine, robidnice).

Poleg tega se s sajenjem avtohtonih sort vračamo k naravi in ne delujemo proti njej. Posadimo to, kar je najboljše za naravo in tudi za nas.

Kaj pa stroški?
Kjer je voja, je moč. Če bi se akcija prijela, bi s prostovoljnim delom lahko veliko naredili. Saj bi delali za dobro skupnosti, za dobro vseh nas...

Zelo bi bil vesel, če bi se v akcijo vključili vsi, ki so podobnega mnenja in bi pomagali razširiti idejo.