Popolnost je prispodoba angelov
z milino apoliničnega pogleda.
Popolne stvari se ne kažejo,
da ne bi užalile nepopolnih.
Popolne stvari so želje duše,
ki prižigajo ognje v neskončnosti.
So selitve sanj nazaj k očesu,
so vračanja in drhtenje občutij,
ki raztapljajo bivanje odznotraj.
So nihanja in znamenja napotenosti,
ki povzročajo nelagodja
s pogledom v vrtoglavo globino,
kajti koraki niso nikoli ravni,
koža ni nikoli gladka in brezhibna,
ko jo dotik v nasladi boža.

Številne gotovosti so le brodolom
po krivinah, ki jih prinašajo
negotovosti, iskanja in potešitev.
So vizualna mojstrovina človeške
domišljije, so stvar naključja
in okoliščin, ki se vselej spreminjajo.
So mehkobe srca in čustev
preseljenih k skritim stvarem.
So otoplitve, ki izgubijo svojo moč
izvornih sil rasti k popolnosti.
Ko se angel skrije za nevidno popolnost,
prižge svojo luč upanje
in v presledkih izdihuje svojo nepopolnost.