So ljudje ki šalo že v kali zatrejo,
svoje pomembnosti ne prezrejo,
kadar šale niso jim po meri všeč
čutijo se da so povsem na tleh.

Le kaj je nekomu da jih smeši,
še golobi smejejo se gor na strehi,
ljudje nanj kažejo kar s prsti,
že v trgovini ko čakajo v vrsti.

A pozablja da vedno nima prav,
čeprav je načitan , kaj jim mar,
bi rad žejnih prek potoka peljal,
vode jim piti ponuditi ni znal…

šala končno smešna se mu zdi,
zdaj tudi pamet spregovori,
ko v potoku si zbistri oči,
vse skupaj pozabiti želi..