Skozi tebe se sprehajam,
in mislim na njega,
ne vem kaj mi je.

Ti mene razumeš,
edino ti mi stojiš ob strani,
edino ti veš kaj jaz hočem.

S teboj se lahko pogovarjam,
samo ti se ne boš smejal,
in se ne boš norčeval iz mene,
to pa zato ker veš
kaj čutim do njega.

Ti si tisti, ki mi daje moč,
ti veš o meni vse,
to je skoraj tako kot pri spovedi.
Saj ne moraš povedati,
nobenemu kaj čutim jaz.

Ti veš kako mene srce boli,
zaradi njega. Edino ti,
polje moje.
Ti si kot nekdo,
ki bi me rad potolažil,
če bi bil živ.
Hvala ti, polje moje.

Maribor; 14.02.2006